Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo je nedavno pozvala k javnemu rangiranju študentov na podlagi povprečne skupne ocene. Predlog naj bi podpirale tudi nekatere druge članice Univerze v Ljubljani, pravi Klemen Mesarec, vodja resorja za socialo in zdravstvo na Študentski organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOUL).
Poskus elitizacije
Študente naj bi glede na velikost programa, rangirali v štiri ali osem skupin, njihov rangirni razred pa bi se priložil k diplomi. "Gre za še enega od poskusov elitizacije visokega šolstva, " pravijo na ŠOUL, kjer prelog, ki ga ocenjujejo kot zastarel in zaničujoč do študentov, odločno zavračajo. "Rangiranje študentov je kvečjemu praksa, ki bi jo pričakovali v okolju, ki je popolnoma zanemarilo razvoj pedagogike v zadnjih stotih letih."
Vedno več takih, ki mora med študijem tudi služiti
V študentski organizacijo poudarjajo tudi, da je predlog je diskriminatoren do vedno večjega števila socialno ogroženih študentk in študentov, ki so poleg študija primorani delati preko študentskih napotnic. "Študentje, ki prihajajo iz socialno šibkejšega okolja, si morajo namreč študij financirati s pomočjo študentskega dela, s čimer pridobivajo tudi neprecenljive praktične izkušnje. Zaradi finančne stiske so tako ti študentje prisiljeni v razporejanje svojega časa na način, da se lahko
preživljajo in obenem opravljajo vse študijske obveznosti. To pogosto rezultira v slabših ocenah na izpitih, saj jim ni omogočeno, da bi večino svojega časa posvečali gonji za vednovišje ocene na izpitih, kakor je to omogočeno njihovim privilegiranim kolegom in kolegicam, ki imajo boljše socialno-ekonomsko zaledje."
Z uvedbo predlaganega načina javnega rangiranja na podlagi povprečnih ocen bi bili socialno šibkejše študentke in študenti kaznovani s še slabšimi zaposlitvenimi možnostmi, opozarjajo na ŠOUL, ki pristaja zgolj na rangiranje najuspešnejših pet odstotkov študentov ob upoštevanju vseh kazalcev uspešnosti, med katere prištevajo tudi prostovoljno udejstvovanje in aktivno delo na obštudijskem področju. Le tako lahko zagotovimo pozitivno motivacijo študentom.
Praksa velikokrat pomembnejša od ocen
Poleg tega bi javno rangiranje študentov zagotovo vplivalo demotivacijsko na študente, ki se želijo obštudijsko udejstvovati, menijo v ŠOUL. "Veliko si jih želi pridobivati praktična znanja pri različnih prostovoljnih organizacijah, projektih in v študentskih društvih, da se lahko bolje pripravijo za življenje in delo po študiju. Te aktivnosti vzamejo študentu veliko prostega časa, kar pa se lahko odraža v nižjem povprečju ocen. Zagotovo pa so ravno obštudijske aktivnosti tiste, ki bolj vplivajo na usposobljenost za določeno delo kot povprečje ocen predmetov posameznega študenta. Marsikatera študentka in študent ima namreč zaradi bogatega obštudijskega udejstvovanja nižjo povprečno oceno kot njegovi kolegi in kolegice."
V kateri fazi obravnave je predlog o javnem rangiranju študentov, smo vprašali Univerzo v Ljubljani. Njihove odgovore še čakamo.
dezurni@zurnal24.si
za nobeno delo. Zaposleno jo ima samo zato, ker se ji smili zaradi dveh otrok.
Ocene ne povedo kaj dosti. V srednji šoli sem imela sošolko odličnjakinjo. Ko smo pri matematiki porazno pisali test in se je prof. odločila, da vpiše samo pozitivne ocene tistih, ki to želijo, je pri tej sošolki komentirala: 'Ti greš… ...prikaži več pa študirat matematiko, tako da ti bom dala kar 4 v redovalnico.' Problem se je pojavil na maturi, kjer je matematiko naredila s 3, tako kot tisti, ki so imeli matematiko 2 ali 3 skozi vsa 4 leta. Še večji problem je bil, ker je padla pri angleščini in kemiji, ki ju je imela 5 vsa 4 leta. Vpisala se je na uni. matematiko, se po 1 letu prepisala na visokošolsko, potem izredno na pedagoško, vendar ni naredila nič. Dejstvo je, da razen pri matematiki in kemiji ni imela protekcije. Punca se je noro učila - na pamet. Ko je bila vprašana, je drdrala snov točno tako, kot je bila napisana. V testih je bilo enako. Ampak kaj, ko je po testu / spraševanju vse pozabila. To je problem. Zdaj je ta sošolka tajnica pri moji sestrični, ampak pravi, da ni
Francelj a misliš, da v Avstriji plačujejo študij? Ne, pa imajo že dolgo kapitalizem. Pri nas mislimo kako socialno državo imamo. Ne nimamo je, ker je šel davkoplačevalski denar, za poplačilo bančne luknje v državnih bankah. Kdo je dobil denar… ...prikaži več v državnih bankah? Bogsigavedi. Mogoče ti veš francelj? A pa misliš, da je pri nas študij zastonj? Kdo pri nas študentom pokriva hrano, prevoz, nastanitev, komunikacijske storitve brez katerih danes ne gre več, učno gradivo, vpisnine....? Lahko ti povem še to, da je v Skandinaviji celo za mednarodne študente študij brezplačen, pa je prav tako kapitalizem. A ni čudno mi smo pa še vedno ostali v socializmu? No vsaj mislimo tako.