Kdo so otroci, ki v letu 2023 niso bili v navdih le vrstnikom, ampak tudi odraslim? Kdo so srčni, pozorni, iznajdljivi in ustvarjalni učenci in dijaki, ki so nam tudi letos, ko smo o otrocih pogosto poročali predvsem v povezavi z nasiljem, ali kot nazadnje, s poraznimi rezultati iz mednarodnih raziskav, nakazovali upanje v prihodnost?
“Med njimi so taki, ki so osvajali najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih, in taki, ki svoje izjemnosti na tekmovanjih ne morejo pokazati, saj tekmovanj za to, kar počnejo, ni,” odgovarjajo organizatorji izbora.
“Otroci se običajno pojavijo v medijih, ko dosežejo res izjemne uspehe. Ali takrat, ko so vpleteni v medvrstniško nasilje ali dosegajo slabe rezultate na mednarodnih raziskavah. S Faco leta želimo pokazati, da je med nami ogromno otrok, ki ustvarjajo prečudovite stvari, ki nad navdihujejo in navdušujejo iz meseca v mesec, in ki si zato zaslužijo, da jih vidimo, slišimo in tudi nagradimo,” je ob tem povedala Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica in direktorica Časorisa, kjer so že šesto leto, letos prvič pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, izbirali face meseca.
Nagradili so vse face meseca, izmed njih pa namenoma niso izbrali Face leta. “Številni otroci si za svojo izjemnost zaslužijo priznanje, menijo v Časorisu, zato so se že prvo leto odločili, da izbor Faca leta ne bo tekmovanje, na katerem na koncu zmaga najboljši,” pojasnjujejo.
Že omejitev izbora na dvanajst fac meseca komisiji, v kateri so še predsednica ZPMS Darja Groznik, psihologinja Mateja Štirn iz ISA instituta, pisatelj Primož Suhodolčan in voditeljica prireditve, gimnazijka Taja Zidanšek in odgovorna urednica Časorisa Sonja Merljak Zdovc, povzroča nemalo preglavic.
“Vse predstavljene Face si zaslužijo priznanje in pohvalo. So dokaz ustvarjalnosti in enkratnosti otrok. Še posebej pa me ganejo tisti, ki s svojimi dejanji dokazujejo, da jim je mar za sovrstnike in za okolje. Ko preberem takšne zgodbe, si rečem: še je upanje za našo skupno prihodnost,” je dejala Groznik.
In kdo so prejemniki priznanja Faca leta 2023?
Izabela Škornik je Unicefova junior ambasadorka, ki se zavzema za postavitev duševnega zdravja mladih v ospredje. Pomagala je oblikovati konkretne pobude, ki so jih predali ministrstvom. Zaskrbljujoče stanje je predstavila še na seji državnega zbora. Sporoča, da so mladi pomembni soustvarjalci jutrišnjega dne.
Luka Guglielmino stanuje na Hrvaškem, šolo pa obiskuje v Sloveniji. Zadnja leta se je na svoji šolski poti vsak dan srečeval s cariniki na meji. Ob vstopu Hrvaške v schengensko območje je spoznal, da bo obmejne policiste pogrešal. Odločil se je, da jim nariše risbo, in naletel na njihov srčen odziv.
Zala Anžin je ob 31. obletnici izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije obiskala izbrisanega Mileta Ćulibrka. Popisala je njegovo zgodbo in opozorila na slab položaj izbrisanih, ki še traja. Kot pravi, se izbris ni nikoli končal, zato naj država končno naredi, kar je prav.
Simon Perme je strasten ljubitelj narave. Posebej ga zanimajo dvoživke, zato se je v Krajinskem parku Radensko polje udeležil svojega prvega prenašanja dvoživk čez cesto. Opisal je postopek prenašanja in navedel, na kaj vse je treba biti pozoren pri tem. Želi si najti zeleno rego, ki mu je najbolj všeč od vseh.
Kaja Viher je sodelovala na otroškem parlamentu in razpravljala o pomenu duševnega zdravja, samopodobi in virih pomoči. Predstavila je, kaj pod pojmom duševno zdravje razumejo njeni vrstniki. Posebej je poudarila vpliv družbenih omrežij in naštela nasvete za izboljšanje stanja pri mladih.
Aleks Žigon Tankosič je ljubitelj matematike. Med epidemijo se je zanjo začel še bolj zanimati in spoznal matematiko na fakultetni ravni. Dokopal se je do novih spoznanj in jih v obliki znanstvenega članka letos februarja objavil v kanadski znanstveni reviji.
Manu Miraj Medvedek Privošnik je že pri treh letih raziskoval klavirske tipke. Ko je začel hoditi v prvi razred osnovne šole, so ga starši vpisali še v glasbeno šolo. Pri učenju klavirja zelo uživa, ima dodatne nastope in celo vadi v duetu. Sedaj se uči skladati.
Zara Smrtnik je skoraj popolnoma slepa 15-letnica, ki se je uspešno vpisala na gimnazijo. Prejela je veliko priznanj na tekmovanjih iz matematike, fizike, kemije. Rada se ukvarja z glasbo. Igra prečno flavto, nastopila pa je tudi na mednarodnem pevskem tekmovanju, na katerem je osvojila tretje mesto.
Julija Kotnik je nesebično pomagala pri odpravljanju posledic avgustovskih poplav v Zgornji Savinjski dolini. Kljub težki situaciji je bila vesela, saj je spoznala mnoge ljudi dobrega srca ter videla, da v ključnih trenutkih znamo stopiti skupaj.
Alexander Škof se je avgusta udeležil mednarodne geografske olimpijade v Indoneziji. Na njej je dosegel drugo mesto, s čimer je postal svetovni podprvak, na tekmovanju pa je osvojil tudi zlato medaljo.
Ali Ogrizek kot glavni junak blesti v mladinskem filmu Šepet metulja. V filmu, ki je prejel zlato rolo, igra 18-letnega Jana, najstnika z avtizmom. To jima je skupno. Pravi, da je film pomemben prav zato, saj sporoča, da so avtisti ljudje kot vsi ostali.
Matic Štemberger je bil razglašen za naj prostovoljca leta 2022 v starosti do 19 let. To si je prislužil s prizadevnim delom v gasilskem društvu, nato s tutorstvom na srednji šoli ter s poučevanjem v dnevnem centru za mladostnike. Prostovoljstvo prinaša kup znanj in izkušenj, predvsem pa vrednote, pravi.
