Evropska komisija je sprožila postopek proti Sloveniji zaradi čezmernega javnofinančnega primanjkljaja. Primanjkljaj v letošnjem letu namreč presega mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda.
Postopek je sprožen še proti osmim državam članicam Evropske unije, katerih primanjkljaj presega
mejo, določeno s paktom o stabilnosti in rasti. Te države se bodo pridružile enajsterici, proti
kateri je komisija že sprožila postopek.
Kdo vse presega mejo?
|
|
Postopek je bil sprožen proti Sloveniji, Avstriji, Belgiji, Češki, Nemčiji, Italiji, Nizozemski, Slovaški in Portugalski. |
Devet od teh držav je mejo prekoračilo že lani, zato je Evropska komisija postopek najprej sprožila proti njim; Velika Britanija in Madžarska sta bili edini v postopku že pred krizo. Evropska komisija sicer poudarja, da so postopki, sproženi po izbruhu krize, izjemoma prožnejši, kot bi bili sicer. Zavedajo se, da so javnofinančni primanjkljaji v veliki meri posledica ukrepov, ki jih države sprejemajo v boju proti krizi.
Cilji pakta
Namen pakta je zagotoviti srednjeročno uravnotežen proračun oziroma proračun s presežkom, doseči, da javni dolg države z evrom ne sme presegati 60 odstotkov BDP ter vzpostavitev mehanizem za preverjanje izpolnjevanja meril, ki komisiji omogočalo enostavno uvedbo postopka proti državi kršiteljici.
Naš primanjkljaj skokovito raste
Slovenija je sicer v letošnjem drugem četrtletju močno povečala javnofinančni primanjkljaj, ki je dosegel že 7,1 odstotka BDP. Po navedbah urada gre "za dolgo obdobje nazaj največji primanjkljaj". Lani je denimo v enakem obdobju znašal 1,1 odstotka BDP.
Največji problem naše države, na katerega je opozorila tudi komisija, pa je vpliv staranja na vzdržnost javnih financ. Ta je v naši državi nad povprečjem.
