Erjavec vesel, da je Janša sestal z odvetniki

"Pozdravljam srečanje predsednika vlade z našimi vrhunskimi tujimi odvetniki v Parizu. Prepričan sem, da je iz prve roke dobil vse potrebne podatke v zvezi s postopkom pred arbitražnim sodiščem v Haagu," je zunanji minister Karl Erjavec pisno sporočil.

"Pričakujem, da bo vlada po pogovoru predsednika vlade z našimi tujimi odvetniki pravočasno potrdila memorandum, ki ga moram poslati v Haag do 11. februarja. Kot minister, ki je ves čas bdel nad pripravo memoranduma, sem prepričan, da so naši tuji odvetniki opravili svoje delo strokovno. Tudi naši vrhunski mednarodni pravniki delijo to moje mnenje," je še dodal Erjavec.

Janša se je udeležil sestanka v Parizu

Kot so v petek pozno zvečer sporočili iz premierovega kabineta, se je Janša v Parizu, kjer se je ustavil na poti v Čile, srečal s člani odvetniške ekipe, ki zastopajo Slovenijo pred arbitražnim sodiščem.

Janša je sicer v četrtek po seji vlade povedal, da vlada ni potrdila predloga predmeta spora za arbitražo o meji s Hrvaško, "ker zadeve niso bile v redu pripravljene". Predlog je pripravila omenjena projektna skupina, vlada pa ga je ta teden obravnavala že drugič in tudi tokrat ni potrdila predloga predmeta spora. Vlada naj bi zdaj dokončen odgovor poiskala v državnem zboru, je v četrtek še napovedal Janša.

Zunanji minister Erjavec je premierove ocene, da je pripravljeni predlog slab, zavrnil. "Mi smo to pripravili profesionalno," je zatrdil. "Res pa je, da nekateri vidijo obrambo drugače, vendar se mi zdi, da je tisto, kar nekateri - in to je manjša skupina - predlagajo, nerealno in da bi težko na arbitražnem sodišču uspeli s takšno argumentacijo," je v četrtek dejal Erjavec.

Kot je minuli teden razkrilo Delo, naj bi prvaki nekaterih strank menili, da bi bilo treba pred arbitražnim sodiščem zagovarjati kopensko mejo Slovenije do rta Savudrija oz. skladno z zgodovinskimi mejami občine Piran, saj da bo arbitražno sodišče iskalo kompromis med zahtevami obeh držav.

Mednarodno-pravni strokovnjaki pa opozarjajo, da mora Slovenija pred arbitražnim sodiščem dokazati, kaj je na presečni datum 25. junija 1991, dogovorjen v arbitražnem sporazumu, dejansko nadzorovala, ne pa kaj misli, da je njeno oz. bi lahko bilo njeno.