Epidemija v Sloveniji povzročila "zgodovinsko velik upad"

Slovenski BDP se bo po danes objavljeni napovedi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) letos skrčil za 7,8 odstotka, v primeru drugega vala okužb z novim koronavirusom pa za 9,1 odstotka. Za prihodnje leto organizacija napoveduje 4,5-odstotno rast oz. v primeru drugega vala 1,5-odstotno.

Epidemija covida-19 je v Sloveniji povzročila "zgodovinsko velik upad" zaupanja potrošnikov in gospodarstva, ki je šele začelo okrevati. Med panogami jo je sicer najslabše odnesel turizem, prav tako je bil močno prizadet cestni tovorni promet. V predelovalnem sektorju je koronavirus velik udarec povzročil avtomobilski industriji, so nanizali. Pri tem so izračunali, da se bo slovensko gospodarstvo v prvi polovici letošnjega leta v medletni primerjavi skrčilo za 13 odstotkov.

V povezavi z vladnimi interventnimi ukrepi za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu so poudarili, da so dosegli skoraj 4,5 odstotka BDP. Četudi se je zaradi negotovosti obrestna mera na referenčne državne obveznice skoraj podvojila, tako da se je razkorak z nemškimi povečal na 120 bazičnih točk, je vlada po njihovi oceni uspela na ta način močno omejiti rast brezposelnosti in stečajev podjetij.

Treba je zagotoviti dolgoročno vzdržnost gospodarstva

Stopnja brezposelnosti naj bi sicer letos dosegla 6,4 odstotka oz. po manj ugodnem scenariju 6,9 odstotka, prihodnje leto pa 5,4 oz. 8,1 odstotka. Slovenija bi se morala po oceni OECD, če se želi izogniti dolgoročni brezposelnosti, zdaj osredotočiti na podporo težje zaposljivim brezposelnim.

Stopnja inflacije po harmoniziranem indeksu potrošniških cen naj bi bila letos v Sloveniji po obeh scenarijih enoodstotna, prihodnje leto pa dvo- oz. 1,7-odstotna.

Četudi se je Slovenija na epidemijo odzvala razmeroma dobro, pa je treba v prihodnje za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti gospodarstva sprejeti dodatne ukrepe, pozivajo v OECD. Poleg preprečevanja dolgotrajne brezposelnosti izpostavljajo predvsem korake v izogib povečanju deleža podjetij v državni lasti, ki je po njihovih besedah že sedaj relativno visok. Osredotočiti bi se morali na dobro stoječa državna podjetja.

Covid-19, UKC Ljubljana Matej Povše za UKC LJ

Kaj v primeru drugega vala okužb?

Če bo prišlo do drugega vala okužb, pa naj bi bili v Sloveniji potrebni bolj selektivni pristopi pomoči. V tej luči v organizaciji svetujejo, da kljub širjenju virusa ostane odprt večji del gospodarstva, pri tem pa naj se poskrbi za ustrezno zaščito najranljivejših skupin prebivalstva.

Slovenija je bila sicer uspešna pri zajezitvi virusa, a so se pri tem pokazali strukturni problemi slovenskega zdravstvenega sistema, med drugim razširjenost majhnih splošnih bolnišnic, kar "sproža zaskrbljenost zaradi neučinkovitosti stroškov, kakovosti in varnosti".

Število zdravnikov splošne medicine naj bi bilo prenizko, njihova razporeditev po državi pa neenakomerna, zaradi česar naj bi prihajalo do velikega števila napotitev k specialistom in na urgentne enote, "kjer je razmerje med razpoložljivimi posteljami za intenzivno zdravljenje in prebivalstvom razmeroma majhno". To bi lahko v primeru drugega, hujšega vala epidemije postavilo pod vprašaj zmogljivost sistema, so opozorili.

Pričakujejo poglobitev upada gospodarske aktivnosti

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v najnovejši izdaji Ekonomskega ogledala ugotavlja, da so strogi omejitveni ukrepi v državah EU pomembno vplivali na povpraševanje po slovenskem blagu in storitvah in s tem na zunanjetrgovinska gibanja.

Predvsem se je znižal izvoz v Italijo, kjer se je, poleg zaprtja večine trgovin, v drugi polovici meseca zaustavila tudi vsa nenujna proizvodnja. "Zmanjšanje tujega povpraševanja, motene dobavne verige in zaustavitve proizvodnje v nekaterih podjetjih v Sloveniji so vplivale tudi na znižanje obsega proizvodnje predelovalnih dejavnostih," so poudarili v uradu.

Umar v tekočem četrtletju pričakuje poglobljen upad aktivnosti. "Močan upad prihodka pričakujemo v gostinskih in nastanitvenih storitvah, na kar bo vplivalo tudi strmoglavljenje turističnega obiska, ki se je začelo že v marcu. Opazen padec gospodarske aktivnosti kaže tudi poraba elektrike v Sloveniji, ki je bila aprila skoraj petino nižja kot pred letom," so navedli v publikaciji.

Saša Despot

Manjša gospodarska aktivnost v Sloveniji in EU je izrazito negativno vplivala tudi na promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah, ki je bil aprila medletno nižji za okoli 40 odstotkov. Razpoloženje v gospodarstvu se je, po velikem padcu v aprilu, maja nekoliko izboljšalo, kljub temu pa ostaja zaupanje v vseh dejavnostih in med potrošniki na zgodovinsko nizkih ravneh.

Razmere na trgu dela so se v drugi polovici marca začele poslabševati, a se je rast števila brezposelnih v drugi polovici maja ustavila. Do konca maja se je število brezposelnih povečalo na 90.415, kar je 25,6 odstotka več kot pred letom.

Cene življenjskih potrebščin so bile maja medletno nižje za 1,2 odstotka, k čemur so po pojasnilih Umarja največ prispevale nižje cene energentov, predvsem cene naftnih derivatov zaradi zelo nizkih cen nafte na svetovnih trgih ter z ukrepom vlade nižje cene električne energije. Zaradi večjega povpraševanja medtem najhitreje rastejo cene hrane, predvsem svežega sadja in mesa.

Kot še izpostavlja Umar, je v prvih štirih mesecih letos primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja dosegel 793 milijonov evrov. Znižanje prihodkov, ki je bilo v prvem četrtletju še omejeno na DDV in trošarine, je v aprilu zajelo vse večje davčne kategorije in socialne prispevke. "Primanjkljaj se je povečal tudi zaradi rasti odhodkov, ki je bila višja kot v enakem obdobju lani in prvem četrtletju letos, ko večinoma še ni odražala učinkov epidemije in sprejetih podpornih ukrepov," so še zapisali v Ekonomskem ogledalu.

dezurni@zurnal24.si