Za 102 tisočaka bo nad delovanjem informacijskega sistema državnega zbora (DZ) naslednji dve leti bedelo podjetje Genlan, tako rekoč hišno podjetje parlamenta, ki za nemoteno delovanje tamkajšnjega računalniškega sistema skrbi že od leta 2005.
Hočejo svojega serviserja
V začetku aprila je državna uprava za 15 milijonov evrov najela konzorcij petih podjetij, ki bodo tri leta skrbela za informacijske sisteme 54 ministrstev, vladnih služb in drugih organov. Najvišja urna postavka, ki jo lahko konzorcij zaračuna za svoje storitve, je 58,32 evra.
Iz DZ so nam sporočili, da se na ta razpis niso prijavili, ker vanj niso bile vključene nekatere storitve, ki so del njihovega sistema, pa tudi zaradi narave dela, zagotavljanja varnosti podatkov in neodvisnosti zakonodajne veje oblasti.
Za tretjino dražje
“Cene smo preverili na trgu,” so poudarili v DZ. Za uro dela strokovnjakov, ki bodo reševali zelo zahtevne probleme, bodo odšteli 86,60 evra.
Cena je kar tretjino višja od tiste, ki jo bodo za uro praktično identičnega dela plačali drugi organi državne uprave.
Vsak organ je zgodba zase
“Vsak od 54 organov, ki so izvajalca najeli v začetku aprila, ima specifične zahteve, platforme pa so enake; to velja tudi za DZ,” so kritični poznavalci.
Kar se tiče informacijske varnosti, pa je treba s podatki ravnati enako skrbno, če gre za DZ ali pa katerokoli ministrstvo oziroma ustanovo, so dodali.
