V javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka) podatka o razširjenosti podgan nimajo, zato so nas napotili na inštitut za varovanje zdravja. Tam in na veterinarski upravi je bil odgovor enak, podoben tudi na zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV). “Grobe ocene so okoli dve podgani na prebivalca, vendar je to zelo pavšalno,” navaja Samo Belavič Pučnik z ZZV. Če bi bilo podgan šest na prebivalca, bi to že pomenilo nevarnost okužbe, pa pravijo v podjetju Leks, ki se ukvarja z deratizacijo.
Novo mesto. Na ZZV Novo mesto pravijo, da se ljudje pritožujejo, da je glodalcev veliko na brežinah Krke.
Kranj. Število podgan se ne zmanjšuje, težava pa je pomanjkljiva zakonodaja glede odstranjevanja. Opazili so povečanje števila ščurkov.
Maribor. Število je na sprejemljivi ravni. Izpostavljeni so zapuščene stavbe in območja gradenj.
Deratizacija takoj!
Štefan Pintarič z veterinarske fakultete pove, da je podgan vedno več. “Če se denimo pred dvema letoma podnevi še niso pojavljale in jih je danes v mestu mogoče opaziti tudi podnevi, je to razlog za takojšnjo deratizacijo,” dodaja.
V Vo-Ki po drugi strani menijo, da se število izpred nekaj let ni povečalo. “Podgane se naselijo v hišnih priključkih, ne kanalizacijah,” pravi Nebojša Matijevič iz Vo-Ke. Težave nastopijo, kadar je treba deratizirati večstanovanjsko stavbo, kjer nekateri stanovalci težav z glodalci ne opazijo. “Ti tudi ne priznavajo, da imajo drugi težave,” pravi Janez Kopač s celjskega ZZV. V deratizacijo se tako pogosto ne vključijo, čeprav stroški znašajo le okoli dva evra na stanovanje.
Dvakrat na leto
Deratizacijo kanalizacije in nekaterih objektov dvakrat na leto redno (spomladi in jeseni), sicer pa po naročilu izvajajo ZZV in zasebniki. V Leksu povedo, da uporabljajo vabe, ki so drugim živalim nenevarne. “So grenke, zato mačkam in psom niso všeč, podganam pa,” pojasnjujejo. Ko glodalec vabo zaužije, mu postane slabo, nato pa se zavleče v zatočišče, kjer ga preparati izsušijo. “Deratizatorji poginule podgane tudi odstranjujejo,” dodajajo.
