V programu stabilnosti 2013 se je država Slovenija namreč zavezala, da bo do konca prihodnjega leta primanjkljaj sektorja država (sem poleg državnega spadajo še občinski proračuni ter zdravstvena in pokojninska blagajna) spravila pod tri odstotke, do konca leta 2017 smo obljubili, da bomo imeli uravnoteženo bilanco. To pomeni, da bomo lahko porabili le toliko, kot bomo z davki in prispevki pobrali, kar je milijardo manj, kot letos. To pomeni za milijardo evrov več pobranih davkov ali pa proračunske porabe, kjer se lahko varčuje pri plačah, pokojninah, zdravstvu …
Potrebni bodo tudi rezi
"Doseganje zavez v podanih rokih, bo zagotovo velik zalogaj, predvsem ker se trendi na področju javnofinančnega primanjkljaja še ne izboljšujejo ter da smo oziroma bomo v teh mesecih izgubili še kar nekaj dragocenega časa, zaradi razpada prejšnje vlade, volitev in oblikovanja nove koalicije. Glede na milijardni primanjkljaj, ki ga dosegamo in naraščajoč strošek, ki vsako leto odpadejo na plačevanje obresti, si lahko predstavljamo, kako globok rez v javne finance, bi doseganje zavez lahko pomenilo," meni Uroš Ožbolt, direktor upravljanja premoženja v družbi Alta Invest. Kljub temu kratkoročno vsaj na določenih področjih pričakuje status quo, "ker enostavno ni moč v kratkem rešiti vsega naenkrat, posamezna področja pa bodo zahtevala korenite reforme, ki jih ni moč izvesti čez noč". Ožbolt je sicer prepričan, da zaradi napovedane šibke gospodarske rasti "samo z ukrepi za povečanje gospodarske rasti ne bo mogoče doseči zastavljenih ciljev uravnoteženja proračuna".
Nevarnost: optimizem v Evropi nas lahko uspava
Marko Bombač iz NLB skladov je bolj optimističen, a meni, da bi nas prav ugodno okolje lahko znova uspavalo. "Ker je politična negotovost v zadnjih tednih pod vprašaj postavila izvedbo privatizacije in strukturno-varčevalnih ukrepov v celotnem obsegu, je najpomembnejši dejavnik gospodarsko okrevanje v Evropi, ki gre Sloveniji močno na roko," pravi Bombač. Dodaja, da zaradi reform in privatizacije okrevajo tudi problematične države (Španija, Irska, Portugalska, Italija in Grčija), za nadaljevanje okrevanja z dodatnimi izrednimi ukrepi skrbi Evropska centralna banka, sanacija bank in napovedana privatizacija pri nas pa sta omogočili zadolževanje po rekordno nizkih cenah. To bo z zmanjšanjem pesimizma po Bombačevem mnenju oživilo domače povpraševanje, kar bo povečalo proračunske prihodke in znižalo primanjkljaj. To pa hkrati pomeni, opozarja Bombač, da bo "slovenska vlada lahko začasno odložila pomembnejše strukturno-varčevalne reforme. Sčasoma pa bomo domačo nalogo morali opraviti, saj bomo v nasprotnem primeru v novo recesijo, morda čez leto, dve ali pet let, vstopili nepripravljeni in čedalje manj izvozno konkurenčni ter močno zadolženi. Takrat pa bi bili potrebni rezi še precej večji."
