Duševno zdravje pri nas? Bolj slabo.

Nacionalni program duševnega zdravja je v razpravo prišel septembra in predstavlja celovit boj Slovenije proti duševnim boleznim. Danes je temu programu namenjene še več pozornosti, saj obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja.

Usmerili se bomo v preprečevanje motenj
Da se pomena te problematike vse bolj zavedamo tudi pri nas, med drugim kaže ravno program duševnega zdravja, ki poudarja celovit pristop promocije ter varovanja duševnega zdravja in je trenutno še v javni razpravi. Program predlaga več promocije in tudi konkretne ukrepe, v državnem zboru pa se je končal s pozivom, naj se usmeri pretežno v preprečevanje duševnih motenj.

Osrednja tema letošnjega dne je Duševno zdravje v osnovnem zdravstvenem varstvu – izboljšanje zdravljenja in promocija duševnega zdravja.

Slovenci smo v samem vrhu
Duševno zdravje je sicer eden glavnih javnozdravstvenih problemov v Evropski uniji. Letno za različnimi duševnimi motnjami zboli več kot desetina Evropejcev, pri tem pa prednjači Slovenija: imamo enega najvišjih količnikov samomora v EU, naši najpogostejši duševni motnji med splošno populacijo pa sta depresija in anksioznost.

Kot smo pisali že v članku Recesija je mnoge popolnoma uničila, je letos samo recesija sprožila plaz porabe tablet. Poraba zdravil proti depresiji se je trikrat povečala. Na moč in pomen recesije pri duševnem zdravju ljudi opozarjajo tudi v društvu Šent, Slovenskem združenju za duševno zdravje: "V globalni gospodarski situaciji ne smemo pozabiti, da je človekovo zdravje pravzaprav paket, v katerem sta enakovredna fizično in duševno zdravje. Zato si prizadevamo in si bomo še naprej, da bi se v osnovno zdravstveno varstvo vključila tudi skrb za duševno zdravje."

Svetovni dan duševnega zdravja na pobudo Svetovne federacije za duševno zdravje beležimo že od leta 1992. Kampanja poteka vsako leto pod drugačnim geslom, njen cilj pa ostaja enak – opozarjati širšo javnost o pomenu duševnega zdravja v družbi ter o posledicah in razsežnostih tega problema.