Pozitivna Slovenija (PS) je predlagala, da do naslednjič pripravijo predlog za reorganizacijo državnega sveta (DS) in da o začetku postopka za spremembo ustave odločajo naslednjič. Kot je povedal vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer, PS v nasprotnem primeru začetka postopka za spremembo ustave ne bo podprla. Predsednik komisije Gregor Virant je ocenil, da sklep o začetku postopka danes tako ne bi bil izglasovan, zato je predlogu ugodil, naslednji termin pa napovedal za 9. maj.
Za ukinitev DS štiri stranke
Podporo ukinitvi DS so napovedali v vseh štirih strankah predlagateljicah – SDS, Državljanski listi, DeSUS in NSi – pa tudi poslanec in predsednik SD Borut Pahor. Nasprotno so se proti ukinitvi izrekli v PS in SLS. V obeh strankah namreč na ukinitev ne pristajajo, so pa za to, da se z določenimi spremembami izboljša njegovo delovanje.
Med drugim bi prihranili dva milijona
V začetku seje je predlog za ukinitev sicer predstavil Gregor Virant, predsednik Državljanske liste, ki je bila tudi pobudnica ukinitve. Povedal je, da predlog temelji na besedilu, ki ga je že pred leti pripravila strokovna skupina, ki je delovala pod okriljem vlade Toneta Ropa, govori pa o ukinitvi DS brez kakršnega koli prenašanja njegovih pristojnosti na drugi organ. DS namreč po Virantovem prepričanju ne prinaša nobene dodane vrednosti pri delovanju političnega sistema, prav tako ne prispeva k dvigu kakovosti zakonodajnih odločitev.
Z ukinitvijo, menijo predlagatelji, bi poenostavili politični sistem na raven, primerno za majhne države, in prihranili okoli dva milijona evrov. Kot enega izmed pomembnih razlogov za ukinitev DS predlagatelji vidijo tudi v večji preglednosti političnega sistema, saj člani DS niso neposredno izvoljeni na volitvah in tako za odločitve ne odgovarjajo volivcem.
"DS stane kot en italijanski senator"
Nasprotno je predsednik DS Blaž Kavčič ocenil, da se kakovost zakonodajnega postopka z ukinitvijo DS ne bo izboljšala. "Dvodomni sistem namreč že po definiciji zmanjšuje demokratični deficit," je dejal. Ukinitev po njegovi oceni tudi ne bi pripomogla k večji preglednosti sprejemanja zakonodaje. Z ukinitvijo bi namreč ukinili vrsto demokratičnih institutov, kot so veto, vpliv civilne družbe na zakonodajni postopek, zahteva za razpis referenduma in podobno, opozarja Kavčič. Glede sredstev, ki jih za delovanje DS namenja država, pa ocenjuje, da ta niso tako visoka: "Ves državni svet letno stane toliko kot en italijanski senator."
