Deleži. Komu bo doniral 0,5 odstotka že plačane dohodnine (ki gre drugače v državno blagajno), se lahko odloči vsak davčni zavezanec zase. Donira lahko enemu ali največ petim upravičencem, a seštevek (dovoljene so donacije v višini 0,1, 0,2, 0,3, 0,4 ali 0,5 odstotka) ne sme preseči 0,5 odstotka. Vlogo je mogoče oddati prek sistema Edavki in pisno ali ustno (na zapisnik) pri davčnemu organu. Za letos jo je treba oddati do konca leta, velja pa do preklica.
Dobrota. Do 20. septembra bodo upravičenci, ki so jim davčni zavezanci donirali del dohodnine za lani (0,5 odstotka), prejeli prva izplačila. Za doniranje dela dohodnine, ki bi sicer šel v državno blagajno, se je lani odločilo več kot 290 tisoč zavezancev; slabih 30 tisoč več kot leto prej. V državno blagajno se je posledično iz naslova dohodnine nateklo okoli 265 tisoč evrov manj kot leto prej. Če številko primerjamo s tisto iz leta 2007, ko je bilo prvič mogoče donirati del dohodnine, je donatorjev že 80 tisoč več. Lani je mimo državne blagajne odteklo še 700 tisoč evrov več kot pred dvema letoma. Davčni zavezanci so namreč upravičencem donirali kar 3,4 milijona evrov.
Največ donacij – 152.488 evrov – so zavezanci namenili Slovenski Karitas, slabih 90 tisoč evrov je šlo Društvu Unicef Slovenije, na tretjem mestu po priljubljenosti med davčnimi zavezanci (4.300 jih je doniralo slabih 66 tisoč evrov) pa je Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Sicer pa se deseterica največjih prejemnikov donacij ni veliko spremenila, novinci na seznamu so le Rdeči noski.
