Današnji dogovor o krepitvi gospodarskega upravljanja v skrajnem primeru predvideva kazni za previsok javnofinančni primanjkljaj in javni dolg ter za makroekonomska neravnovesja, na primer padec konkurenčnosti.
Najvišja kazen za previsok dolg je 0,5 odstotka BDP, za previsok primanjkljaj 0,2 odstotka BDP, za neravnovesja pa 0,1 odstotka BDP. Finančni ministri so sprejeli šest zakonodajnih predlogov, ki med drugim predvidevajo večjo disciplino pri izvajanju pakta za stabilnost in rast.
Ta pakt javnofinančni primanjkljaj omejuje pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg pa pri 60 odstotkih BDP.
Poleg tega je po besedah finančnega ministra Franca Križaniča državam, ki so prezadolžene, omogočeno triletno prilagoditveno obdobje, tako da bo ta ukrep nekoliko zamaknjen. "Bo pa zelo boleč za države, ki so si v preteklosti nabrale precejšen javni dolg," je poudaril Križanič.
Kazni za makroekonomska neravnovesja
Poleg tega danes dosežen dogovor predvideva tudi kazni za makroekonomska neravnovesja, na primer padec konkurenčnosti in zunanjetrgovinski primanjkljaj. Indikatorji za merjenje teh neravnovesij še niso povsem usklajeni.
Če bo Evropski svet na predlog Evropske komisije ugotovil takšna neravnovesja, bo morala država članica najprej pripraviti akcijski načrt in ga začeti izvajati. Če ga ne bo, bo izpostavljena kazni v višini 0,1 odstotka BDP.
Ta kazen bo lahko tudi vrnjena, če bo načrt izvedla naknadno. Šest zakonodajnih predlogov, sprejetih danes, vključuje pet uredb in eno direktivo. Direktiva državam nalaga enotno državno računovodstvo.
Kam z "dobičkom" od kazni?
Eno od vprašanj, ki so bila odprta vse do konca, je bilo, kaj storiti z "dobičkom" od kazni. Na koncu je bilo dogovorjeno, da se te kazni stekajo v stalni mehanizem stabilnosti, ki bo predvidoma začel delovati sredi leta 2013.
Celoten sveženj gre zdaj v pogajanja z Evropskim parlamentom in pričakuje se, da bo junija dokončno sprejet. Križanič je poudaril, da so ti novi ukrepi izjemno pomembni in da je "pri novi regulaciji povsem jasno, da bodo vsi ukrepali". "Grčija se ne bo več ponovila, take javnofinančne krize v Evropi ne bo več," je sklenil.
