Še v tem tednu naj bi DeSUS v parlamentarni postopek vložil zakon, ki bi vse kredite v frankih spremenil v evrske, je včeraj napovedal Karl Erjavec. Za Združenje frank, v katerem so zbrani tisti s krediti v frankih, so ga menda napisali pravniki Ciril Ribičič, Boštjan M. Zupančič in Franc Grad.
Združenje Frank smo prosili za osnutek zakona, a nam ga včeraj niso poslali, naj bi pa po zakonu za vse kredite v frankih veljalo, kot da si bili na dan sklenitve sklenjeni v evrih. Zakon bi veljal tudi za kredite, ki so že bili poplačani ali so jih konvertirali v evre.
Bankirji se čudijo, zakaj niso poslanci z zakonom intervenirali in pomagali na primer vsem izbrisanim delničarjem NKBM. K nakupu delnic so jih vabili celo predstavniki države in država je delničarje na koncu izbrisala, tako da so ostali brez celotnega vložka, medtem ko so tisti s krediti v frankih le malo na slabšem.
Skočili, ker je ena sodnica rekla hop
Glede na to, da je tudi sodišče v enem od primerov ugotovilo, da je šlo za zavajanje kreditojemalcev, ki bi bilo prav, da se to uredi z zakonom, ne pa preko dolgotrajne sodne poti, je po poročanju STA včeraj dejal Erjavec.
Poleg tega naj bi še letos o kreditih v švicarskih frankih v romunskem primeru razsodilo sodišče EU. Glede na to, da je vrednost franka poskočila leta 2011 in nato še januarja 2015, je problem star več let in bi lahko počakali vsaj še na to sodbo.
Gre za sistemski problem
Bankirji menijo, da ne gre za sistemski problem. Kreditov v frankih je še okrog deset tisoč, gre za pet odstotkov vseh kreditov gospodinjstev v skupni vrednosti okrog 500 milijonov evrov. Dodajajo, da ni slabih kreditov pri kreditih v frankih nič več kot pri evrskih kreditih.
Banke so vedele, pa niso povedale
Bankirji pravijo, da banke tudi same niso pričakovale, da lahko pride to take spremembe obrestne mere in tečaja. "Če bi si predstavljali, da je lahko libor negativen, bi vključili v pogodbe, da se ne odšteva, pa nismo in ga moramo zdaj odštevati od pribitka. To, kar ostane, ne pokriva niti osnovnega kreditnega tveganja," nam je povedal bančnik.
Kaj so pričakovali in kaj so dobili
"Frank je šel gor, obrestna mera pa dol, tako da so kreditojemalci po anuiteti približno tam, kjer so bili na začetku. Pričakovali so, da bodo ves čas 15 odstotkov na boljšem, zdaj so 30 odstotkov na slabšem, evrski kreditojemalec pa je 30 do 40 odstotkov na boljšem, kot je bil na začetku," je strnil bančnik.
Ko je leta 2008 nekdo jemal sto tisoč evrov kredita za dvajset let, je imel dve možnosti: da ga vzame v frankih in ima 644 evrov obroka ali da ga vzame v evrih in ima 703 evre obroka. Obrestna mera na franke je bila namreč 4,35 odstotka, na evro pa 5,68 odstotka.
Kreditojemalci v frankih so jemali cenejši kredit v prepričanju, da bodo razmere stabilne in da bodo na boljšem kot pri kreditu v evrih (to so seveda zagotavljali tudi na bankah), a so se ušteli.
So imeli pa veliko srečo tisti, ki so kredit vzeli v evrih. Namesto pričakovanih 703 evrov zdaj plačujejo dvesto evrov nižji obrok, v osmih letih pa so zaradi nižjih obresti banki plačali dobrih 13 tisoč evrov manj, kot so pričakovali ob najemu kredita.
Če bi se tako nadaljevalo, bi bil tisti s kreditom v evrih za 40 tisočakov na boljšem kot je pričakoval, tisti s kreditov v frankih pa sedem tisoč evrov na slabšem, kot je pričakoval on najemu kredita.
Druge države so zadevo že uredile
Pri nas naj bi ubrali hrvaško rešitev, ki pa po oceni ECB ni skladna z evropskim pravnim redom. Evropska komisija je že zaprosila za pojasnila, sledi lahko tožba in denarna kazen državi.
Poljaki so imeli skoraj pol kreditov v tuji valuti, a zakona še niso sprejeli, saj so štirikrat dobili negativno mnenje ECB.
Na Madžarskem so banke služile z menjalnim tečajem, pri vsakem plačilu so z razliko med prodajnim in nakupnim tečajem zaslužile osem odstotkov. Poleg tega so obrestno mero, ko je padla, zvišale s sklepom. ECB je ocenila, da je zakon, ki je razliko med prodajnim tečajem vrnil stranki in določil upoštevanje v začetku dogovorjene obrestne mere, sorazmeren ukrep. Pretvorba je bila izvedena po tržnem tečaju.
Poseg v pogodbena razmerja
Tečaj švicarskega franka je čez noč poskočil, kaj če pade? Bodo potem lahko tisti, ki so imeli kredite v švicarskih frankih, tožili državo, ker je z zakonom posegla v njihova pogodbena razmerja in jih spravila v slabši položaj?
janez.zalaznik@zurnal24.si
Vsi, ki so vzeli te kredite, so podpisali pogodbo, ki jo je potrebno prebrati od prve do zadnje pike. Po tihem so se smejali in muzali tistim, ki so vzeli kredite v evrih. Kaj zdaj hočejo? Vedno so pri vsakem… ...prikaži več kreditu valutna tveganja. Lahko bi chf tudi padel. Sami so si krivi. Nihče ni podpisal pogodb namesto njih. Naj ne jamrajo, naj iščejo rešitve, saj so Slovenci!!
vse tole okoli teh kreditiv je zeloooo bolno ,,ti kreditojemalci so imeli v zacetku veliko korist in so se dobesedno norcevali iz kreditojemalcev v evrih ,,ko pa jim je zagustilo pa v jok ,,spekulanjte pa tako kot tajkune ib roparje… ...prikaži večtajkune ib roparje slovenije nasa politika sciti ,,tale karlcek si tako nezakonito pridobiva volilne glasove torej je vse to velika barabija ,,da ze vsak pokvarjen politik sciti in resuje spekulante ,,,
Valutna tveganja so vedno bila in vedno bojo