Država bi lahko subvencionirala krajši delovni čas

"Fiskalni prostor ni neomejen, gre za pomoč davkoplačevalcev gospodarstvu, treba se je zavedati, da bo ta sredstva treba nekoč vračati, namenjena je posledicam zaradi covid krize in ne pomoč kar tako. Ni namenjena tistim, ki so bili že prej v velikih težavah," je opozoril Lahovnik. 

"Drugi paket ima cilj hitro likvidnostno pomoč gospodarstvu, država daje poroštvo za mikro mala in srednja podjetja v višini 80 odstotkov, za velika v višini 70 odstotkov, nase prevzema velik del tveganja zaradi krize, ki je nastala. Računamo, da bodo poslovne banke temu primerno hitro in učinkovito zagotavljale likvidnostno pomoč gospodarstva. Omejitev je 10 odstotkov prihodkov ali letnih stroškov dela, podjetje mora sodelovati v verižnem pobotu terjatev in obveznosti. Shema je oblikovana po nemškem zgledu, verjamemo, da bo delovala hitro in učinkovito," je dejal Lahovnik. 

Zujfa nimamo v načrtu, vsi sprejeti ukrepi so pravzaprav antizujf. Glede na epidemijo se bodo nekatere prioritete v rebalansu proračuna spremenile, nekateri odhodki bodo manjši, vsi dogodki, ki so bili načrtovani, se ne bodo zgodili, danes ni možno poslati slovenske delegacije na nek svetovni sejem. Kakršnih koli zvišanje davkov ni predvideno. 

Andrej Šircelj, minister za finance

"Potrebno je čim prej zagotoviti proizvodnjo in storitve ob upoštevanju zdravstvenih protokolov, v Nemčiji predvidevajo, da je treba dati poudarek še časovnim koridorjem pri delovnem času, da v isti izmeni delajo isti zaposleni, obvezna razdalja 1,5 metra ali uporaba mask, vse te ukrepe bo morala implementirati tudi Slovenija. Nihče ne želi, da se ponovi širjenje virusa," je povedal Lahovnik.

Povpraševanje še nekaj časa ne bo na predkriznem nivoju, najbrž vse dokler ne bo zdravila ali cepiva vsaj storitvene dejavnosti in del industrijske proizvodnje ne bo deloval na predkriznih nivojih.

Matej Lahovnik

Ne držijo informacije, da dejavnosti turizma in gostinstva niso vključene v prvi paket, v celoti so vključene, država subvencionira 80 odstotkov stroškov dela na čakanju, omogočena zamrznitev kreditov, se pa zavedamo, da bo potrebnost nadaljnjih ukrepov odvisna od poteka krize. Potrebno bo razmisliti o sofinanciranju krajšega delovnega časa po avstrijskem ali nemškem zgledu. Dokler se avtomobili ne bodo normalno prodajali se tudi proizvajali ne bodo tako kot pred krizo, da da ne govorim o turizmu, je dejal Lahovnik in dodal, da so za ta ukrep zagotovljena tudi evropska sredstva. 

Ukrep, s katerim želijo stimulirati banke

Ukrepi na področju likvidnosti predstavljajo drugi segment ukrepov. Struktura ukrepov sledi vzorom v drugih državah EU območja, predvsem nemškemu zgledu. "Gre za to, da želimo stimulirati banke, da bi posojale gospodarstvu tudi v času upada likvidnosti," je pojasnil član svetovalne skupine Igor Masten. 

Pričakujejo, da bodo težave podjetij dosegle vrh konec aprila in v maju. Likvidnost bo nujno potrebna tudi za financiranje izhoda iz krize, ko se bo začela ekonomska aktivnost oživljati. "Ne želimo, da je pomanjkanje finančnih virov težava pri vklapljanju nazaj v dobaviteljske procese," je dejal Masten. 

Poroštva naj bi se dala v višini dveh milijard, ocenjujemo, da bi bil 485 milijonov lahko učinek na javne finance. Govorimo o pesimističnem scenariju, upamo, da ne bo prišlo do vnovčitve poroštva.

Andrej Šircelj, minister za finance

Garancije bankam za likvidnostna posojila podeljuje država. V okviru sklepov Evropske komisije na področju državnih pomoči se dovoljuje prevzemanje tveganja v višini 80 odstotkov za mikro, mala in srednja podjetja (do 250 zaposlenih), za velika podjetja pa gre za višino 70 odstotkov. "To pomeni, da bo država veliko večino potencialnih kreditnih izgub, ki bi morebiti nastale, prevzela nase. Na ta način so banke sproščene tega tveganja in lahko likvidnost, ki jo imajo, dajo podjetjem," je pojasnil Masten. Ukrep bo veljal za nazaj, torej od 12. marca 2020. "S tem dajemo signal bankam, da lahko na povpraševanja reagirajo takoj," je še poudaril. 

Obseg garancijske sheme je trenutno določena na 2 milijardi evrov, ukrep pa je enostavno razširljiv, če bi se kasneje izkazala potreba za to. Obseg je ocenjen na podlagi ocene posojil, ki dospevajo v letošnjem letu. Posamezna podjetja bodo lahko dobila posojila do višine 10 odstotkov prihodkov v 2019 ali v višini celoletnega stroška plač (bruto bruto strošek za zaposlene). Posojila se bodo podelila za obdobje do 5 let in lahko nadomeščajo v praski katerokoli financiranje.

Spremljajoči ukrep je pogojevanje pridobitve likvidnostnih posojil z objavo obveznosti prosilcev v sistem epobota. "Želimo, da bi na platformi pobota terjatev stimulirali podjetja, da svoje dolgove dobaviteljev na čim bolj učinkovit način, hitro rešujejo. Simulacije so pokazale, da je to lahko zelo učinkovito," je povedal Masten. 

dezurni@zurnal24.si