Slovenija
25366 ogledov

Druga cev skozi Karavanke: Nič ne bo še s prebojem, to je razlog

Predor Karavanke, iz Avstrije proti Sloveniji
1/2
M. Ha.
Zaradi zahtevne geološke sestave se preboj druge cevi avtocestnega predora Karavanke zamika. Pred letom dni je kazalo, da se bo izvajalec del, turško podjetje Cengiz, do meje z Avstrijo prebil letošnjo jesen. Vendar trenutno do preboja manjka še okoli 700 metrov in kaže, da bo dosežen šele spomladi.

Kot so pojasnili na Darsu, je bilo do sredine oktobra izkopanih 2710 metrov kalote, do preboja pa je manjkalo še 735 metrov, pri čemer se podatek dnevno spreminja. "Če v nadaljevanju izkopnih del ne bo prihajalo do poslabšanja geoloških razmer in večjih vdorov hribinske vode, je predviden preboj v prvi tretjini leta 2024," so napovedali.

Pred letom dni je kazalo, da bo preboj septembra letos, spomladi pa se je že pokazalo, da ga pred koncem leta ne bo, sedaj se čas do preboja znova zamika. Kot so pojasnili na Darsu, je potek izkopa v predorih, kot so Karavanke, za katere je značilna pestra geološka sestava, težko vnaprej natančno predvideti. Dinamiko del definirajo geološko-geomehanske razmere, ki so v celoti znane šele v času izvedbe izkopa.

Dela potekajo pod stalnim geološkim nadzorom, ki določa tudi dovoljeno dolžino izkopa dnevno. Še posebej zahteven je izkop v permokarbonskih kamninah, kjer je dinamika izkopa zelo upočasnjena, pojavljajo pa se tudi večje deformacije, oziroma izrivi kamnine v izkopan del predora. V teh primerih je potreben vnovičen izkop in sanacija primarne konstrukcijske obloge, za ta čas so zato dela na izkopu kalote ustavljena.

Karavanke, notranjost predora | Avtor: Dars Notranjost predora Karavanke Dars

Glede tega, v kakšnih geoloških razmerah trenutno potekajo dela, so na Darsu povedali, da bolj ko se približujejo avstrijski meji, bolj homogena je sestava tal. "Glede na to, da smo še dobrih 700 metrov od meje z Avstrijo, smo že v boljših geoloških pogojih, in sicer v triasnih dolomitih in klastitih, ki so z vidika stabilnosti bolj ugodni za gradnjo," so pojasnili.

Na avstrijski strani je predor dolg 4,5 kilometra, na slovenski pa 3,5 kilometra, vendar pa je geološka sestava terena na slovenski strani zahtevnejša in že pred več kot 30 leti, ko so gradili prvo predorsko cev, je bila gradnja na slovenski strani dolgotrajnejša.

Gradnja druge predorske cevi se je na slovenski strani zaradi zapletov pri izbiri izvajalca začela avgusta 2020, precej pozneje kot na avstrijski strani, kjer so že septembra 2021 izkopali svoj del predora do slovenske meje.

Po preboju sledijo dokončanje vseh izkopnih del, dokončanje betonskih del, izvedba portalne stavbe pred vhodom v predor in montaža elektrostrojne opreme. Nova predorska cev bo za promet odprta po uspešni namestitvi vse elektrostrojne opreme predora, predvidoma jeseni 2025.

Ker je treba zagotoviti kompatibilnost delovanja elektrostrojne opreme v celotnem predoru, tako na slovenski kot avstrijski strani, se bo ta izvajala istočasno, izvedbo pa bo vodil upravljalec avstrijskega avtocestnega omrežja, družba Asfinag.

Komentarjev 27
  • Avatar lopov
    lopov 19:45 24.oktober 2023.

    to jaz z hiltijem naredim

  • miho 11:37 24.oktober 2023.

    Ali zna kdo razložiti, zakaj ima Slovenija zahtevnejšo geološko zgradbo kot sosednje države, ki uspejo infrastrukturo graditi hitreje in ceneje?

  • Toma 11:20 24.oktober 2023.

    Če vsak inženir, ki je vstopil v Slovenijo 1x zapiknil lopato bi že vidli čez!