Drsite lahko celo 140 km/h

V nedeljo se je na Gorenjskem zgodila gorska nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečila 45-letna planinka iz okolice Ljubljane. Med vračanjem z Vajneža proti Valvasorjevemu domu pod Stolom je zdrsnila pri prečenju zasneženega grabna. Konec tedna sta se sicer v gorah zgodili še dve nesreči. Na poti od Ratitovca proti spomeniku v Dražgošah so morali gorski reševalci posredovati dvakrat. En pohodnik si je poškodoval gleženj, drugi pa je omagal.

Četudi so gore pozimi prekrite s snegom, imajo veliko obiskovalcev."Ne smemo pozabiti, da je treba biti pozimi na hojo zelo dobro pripravljen," opozarja Bojan Kos s Policijske uprave Kranj. "Hodite varno, preprečujte nevarnosti in se jih naučite prepoznavati, predvsem pa bodite odgovorni, če se želite z gora vračati s prijetnimi izkušnjami."

NASVETI POLICIJE

Pravilna izbira cilja
Cilj vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, za vzpon izberite težjo, za sestop pa lažjo pot, predvsem pa ne hitite, saj ste takrat že utrujeni in manj zbrani, zato se lahko hitro pripeti nesreča.

V gore nikoli sam
Samohodstvo ni priporočljivo, ker je lahko vsaka poškodba na težko dostopnih terenih usodna. V gore se torej raje odpravite v družbi, o nameravani poti in trajanju pohoda pa obvestite domače, saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov.

Pripravljenost in ustrezna oprema sta bistvena
Vzpon naj bo prilagojen zdravstvenemu stanju planinca, od zahtevnosti poti pa je odvisna tudi njegova oprema. Sestavni del zimske osebne opreme so visoki planinski čevlji, v nahrbtniku pa naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča, baterijska svetilka in mobilni telefon.

Pozimi obvezni specialni pripomočki
Pozimi je treba opremo prilagoditi vremenskih razmeram in snegu ter glede na izbrano pot uporabljati (ne samo imeti pri sebi) dodatne specializirane pripomočke, kot so vrv, cepin, dereze, čelada in plazovni trojček – plazovna žolna, lopata in sonda.

Vremenske razmere in nevarnost snežnih plazov
Pozimi so zaradi temperatur izpostavljena zlasti južna pobočja s travnato podlago. Snežna odeja na teh pobočjih je namreč navadno nestabilna in težka, plazenje pa povzročijo že manjši premiki. Vremenske razmere vplivajo tudi na hitrost intervencije reševalnih služb in prisotnost helikopterja – v megli in slabih vremenskih razmerah ta ne bo poletel, nepogrešljiva pomoč reševalcev pa bo počasnejša.

Pozimi velika nevarnost zdrsov
Hoja pozimi je zahtevna, ker nam sneg, led in nizke temperature predstavljajo še posebno nevarnost. Ponekod je sneg precej trd in nevaren za zdrse, na južnih pobočjih pa zaradi temperatur mehek, vendar nič manj nevaren. Zato je bistvena uporaba ustrezne opreme, zlasti cepina in derez – za varno in učinkovito gibanje v ledu in snegu ter za ustavljanje pri morebitnem padcu ali zdrsu.

Poudarek na previdnem prečenju grabnov in strmih pobočij
Pri zdrsu po zmrznjenem snežišču naklonine 42 stopinj že po 20 metrih dosežemo hitrost 70 km/h, po 80 metrih drsenja pa več kot 140 km/h!

Markacije so po navadi skrite pod snegom
Izberite območje, ki ga poznate, bodite zbrani in pozorni. Markacije so namreč po navadi skrite pod snegom. Ne zahajajte s poti in ne izzivajte nesreče. Če se izgubite, raje pokličite 112.