Žledolom je doslej poškodoval že okrog 500.000 hektarjev gozdov, kar je 42 odstotkov celotne površine gozda. Poškodovanega drevja je 3,5 milijona kubičnih metrov, kar je skoraj celoletna količina posekanega lesa v Sloveniji, so sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije. Poškodovanih je več kot polovica gozdnih cest.
Na nekaterih območjih je gozd poškodovan celo do 80-odstotno. Nekateri gozdovi na Postojnskem in Pivškem pa so zaradi žledoloma in snegoloma celo popolnoma uničeni.
Največja katastrofa v gozdovih
Posledice žledoloma in snegoloma so tako velike, da gre po oceni ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana za največjo katastrofo v slovenskih gozdovih. Z njim se strinja Robert Brus z oddelka za gozdarstvo biotehnične fakultete, ki poudarja, da se bo zaradi škode "dolgoročno spremenilo ekološko ravnovesje."
Večleten sanacijski program, ki bo velik izziv za stroko, naj bi bil narejen v treh mesecih. Židan poudarja, da bo država denar za sanacijo zbrala, da gre za velike zneske in da bomo zaprosili tudi za mednarodno pomoč.
Drevesa so se podirala kot domine
Pri podiranju vseh drevesnih vrst se je dogajal tudi učinek domin, huje pa so poškodovane mlajše razvojne faze, predvsem drogovnjaki. Na objekte in infrastrukturo so se podirala predvsem robna drevesa z močno enostransko razvitimi krošnjami. Zaradi polomljenega drevja je neprevoznih najmanj 6.330 kilometrov gozdnih cest, kar je 53 odstotkov gozdnih cest v Sloveniji.
V žledolomu in snegolomu poškodovano drevje iglavcev bo treba posekati in odpeljati iz gozda do konca aprila zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov. Sanacija poškodovanega drevja listavcev pa bo lahko potekala dlje časa.
Židan je izpostavil, da škoda ni samo ta, ki jo vidimo - lastniki so s podrtimi drevesi izgubili vrednost gozda. "Še večja škoda pa se zna zgoditi, če ne bomo pravočasno ukrepali, ker se bodo pojavljale bolezni, ki bodo neobvladljive," je poudaril minister.
Ledeni oklep debel tudi več kot pet centimetrov
Najhuje je v Občini Pivka in delu Občine Postojna, na Cerkljansko-Idrijskem ter v občinah Loški Potok, Logatec in Vrhnika, kjer je ledeni oklep debel tudi več kot pet centimetrov. Tu je začelo žlediti že s četrtka na petek, v drugih krajih večinoma s sobote na nedeljo, zato je tam ledeni oklep tanjši.
Žledolom se je in se še vedno pojavlja v gozdovih po večjem delu Slovenije. V osrednji Sloveniji žledi v višinskem pasu od 300 do 750 metrov nad morjem, v severnem pasu Slovenije tudi do 1.100 metrov. Na Primorskem se meja žledenja začne pri 500 metrih nad morjem.
Vremenska napoved ni obetavna. V torek in sredo se bodo snežne padavine nadaljevale in možen bo snegolom v kombinaciji z žledolomom velikih razsežnosti. Zadnji zelo obsežen žledolom v kombinaciji s snegolomom je bil pozimi 1996/97, ko je bilo največ poškodb v Polhograjskem hribovju.
Hoja po gozdu smrtno nevarna
V zavodu prebivalce opozarjajo, naj zaradi nevarnosti padajočih vej in drevja ne hodijo v gozdove, saj je to smrtno nevarno. Ko bo primerno, naj se odstranjevanja polomljenega drevja lotevajo le izkušeni sekači. Polomljeno drevje je pod velikimi nateznimi napetostmi, zato prihaja pri nepravilnem delu z motorno žago do usodnih poškodb pri sečnji.
