Anonimna skupina študentov arhitekture je na vodstvo ljubljanske univerze naslovila pismo, v katerem opozarja na izkoriščanje študentov v arhitekturnih birojih, med katerimi so mnogi v lasti profesorjev njihove fakultete.
"Arhitekturni biroji s pridom izkoriščajo izjemno zagnanost in motivacijo študentov, ki za malo denarja rišejo pri njih dolge ure," so zapisali v pismu. "Te praviloma od javnih natečajih, ko je časovna stiska, presegajo vse zakonske norme."
Dodajajo, da so v to prisiljeni, saj se zavedajo, da v primeru, če med študijem ne bodo delali, ob diplomiranju ne bodo imeli dovolj priporočil in izkušenj, zato ne bodo konkurenčni svojim kolegom in ne bodo dobili dela. Poleg tega je tudi po diplomi na njihovem področju nemogoče dobiti redno zaposlitev, saj jih večina dela preko s.p.-ja, pri čemer obstajajo vsi elementi delovnega razmerja.
Sodelujejo profesorji s svojimi biroji
A ob vsem skupaj se jim najbolj sporno zdi, da pri tem sodelujejo številni profesorji njihove fakultete, ki imajo svoje arhitekturne biroje, v katerih "zaposlujejo" svoje študente - nemalokrat tudi za delo na črno.
Na Fakulteti za arhitekturo pravijo, da so pismo študentov prejeli, a ker ni podpisano, na drugi strani mize nimajo sogovornika, da bi se o opisani problematiki lahko konkretneje pogovorili. "Zato smo se povezali s predstavniki študentskega sveta Fakultete za arhitekturo, ki sicer zastopajo interese in pravice študentov," je pojasnila Karmen Marolt z ULFA. "Tovrstne probleme je namreč nujno reševati dogovorno in s konkretnim sogovornikom. Prav tako smo se povezali tudi z vodstvom Univerze v Ljubljani, kamor je bilo pismo v prvi vrsti naslovljeno."
Dodaja, da bo Fakulteta za arhitekturo ustrezne ukrepe sprejela takoj, ko bo opravila omenjene razgovore in v soglasju s študenti določila nujne ukrepe za transparentnejšo obliko izvajanja študijske prakse v projektantskih podjetjih.
Študentje se ne želijo poimensko izpostaviti
V Sindikatu Mladi plus, kjer se borijo proti prekarizaciji mladih, pravijo, da so o problematiki seznanjeni zgolj posredno, saj se študentje, ki so napisali pismo (še) ne želijo poimensko izpostaviti, a njihova prizadevanja podpirajo.
"O problematiki smo bili obveščeni že pred leti, ko smo aktivno reševali problem neplačanih pripravništev v Sloveniji, takrat pa so na tovrstne prakse opozorili tudi študentje arhitekture," pravi Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi Plus. "Na njihovem področju sicer ni obvezno opravljanje pripravništva ali pridobivanje praktičnih delovnih izkušenj, kot pogoj za nastop dela, kot je to v nekaterih poklicih, kjer se zahteva tudi strokovni izpit, a ta pogoj velikokrkat postavijo kar delodajalci sami, saj zahtevajo izkušnje. Mlade to postavlja v nemogoč položaj, saj med študijem te izkušnje težko pridobijo."
Brez rednih zaposlitev po koncu študija
Dodajajo, da je še najbolj sporno, da opisano ne dogaja samo v času, ko mladi študirajo, ampak je celoten sektor na področju arhitekture precej prekariziran. "Delo preko s. p. ali podjemne pogodbe je tako očitno postala stalna poslovna praksa birojev," poudarjajo pri Mladih plus. "Mladi, ki delajo v takih negotovih, nestalnih, praviloma slabo plačanih oblikah dela, se soočajo z vrsto negativnih posledic, kot so ekonomska odvisnost, višje tveganje na področju duševnega zdravja, večja možnost diskriminacije (žensk) in nezmožnost načrtovanja prihodnosti."
"Slovenije je ena izmed evropskih držav z najvišjo stopnjo prekarnosti med mladimi, s čimer je prekarnost postala sistemski problem celotne družbe. Če to spodbujajo tudi sami profesorji oz. fakulteta za arhitekturo, je to sramotno. Naloga fakultete in profesorjev je, da svoje študentke in študente izobrazi za samostojno opravljanje dela in jih pripravi na trg dela. Če se ti mlade izkoriščajo kot poceni delovno silo in se jim ne omogoča dostojnega dela, s tem profesorji in fakulteta tudi izkazujejo, da menijo, da so njihove študentke in študentje na trgu dela manj vredni."
Tea Jarc, Mladi Plus
V Sindikatu Mladi Plus poudarjajo, da bi morala fakulteta, če po mnenju stroke mladi tekom izobraževanja ne pridobijo dovolj praktičnih izkušenj, najprej razmisliti o umestitvi teh praktičnih znanj v sam učni načrt. "Pri tem ne zagovarjamo, da mora biti vsako delo plačano in se tako zavzemamo tudi za plačane prakse," poudarjajo pri Mladih plus. "Odgovornost pa leži tudi na strani samih delodajalcev. Ti morajo v prvi vrsti spoštovati zakonodajo. Delo na črno se mora popolnoma zaustaviti. Prav tako prekarne oblike dela, saj je tudi na tem področju zakon jasen; v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja, mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi, ne pa kakšna druga pogodba."
Volonterska pripravništva so prepovedana
Poudarjajo, da so volonterska pripravništva v Sloveniji s sklepom vlade iz decembra 2014 prepovedana. "Mladi svojih računov ne moremo plačevati z referencami. Samo z referencami in delovnimi izkušnjami se ne moremo osamosvojiti, ne moremo napredovati (ne na osebnem, ne na kariernem področju) in ne moremo dostojno živeti," pravijo pri Mladih plus. "Zato pozivamo vse delodajalce, da mlade začnejo zaposlovati in s tem dostojno plačevati. Nepravično je, da se izkoriščajo določene generacije samo zaradi tega, ker smo mladi in ker morda še nismo uspeli pridobiti delovnih izkušenj."
Vodstvo fakultete in profesorje pozivajo, da prenehajo z izkoriščevalsko prakso na tem področju, inšpektorat za delo pa, da poostri nadzor nad arhitekturnimi biroji ter ukrepa v primeru kršitve zakonodaje ter delodajalce, da spoštujejo zakonodajo in mladim omogočijo dostojno delo.
Lep zgled dajejo profesorji dijakom -banda pokvarjena,kako naj bodo potem mladi pošteni če imajo take vzornike!
Na protestih cvilijo da imajo premale plače,popoldan pa izkoriščajo študente.Lepo.Upam da se bo knedl al kako se že piše un njihov sindikalist malo vprašal kako in kaj je s temi voluharji.
Trop volkov na Fakulteti za arhitekturo se zgovarja, da se nobena ovca ni podpisala in da zato nimajo sogovornika. A je treba še kaj dodati?