"Smo v krizi preživetja," je poudaril. Ob tem je posvaril, da si moramo skupaj prizadevati za preživetje območja evra, saj bo le v tem primeru preživela tudi Evropska unija.
Van Rompuy, ki je sicer prepričan, da bo Unija to krizo uspela premagati, je bil danes gost v razpravi, ki jo je pripravil bruseljski inštitut European Policy Center. Predsednik Evropskega sveta je ob tej priložnosti jasno poudaril, da krize, ki se je začela z "grško krizo", še ni konec. "Samo preberite današnje časnike," je dejal.
V nevarnosti Irska in Portugalska
Ti so pred današnjim zasedanjem evroskupine osredotočeni na velike fiskalne težave Irske in Portugalske. Prva naj bi bila pod pritiskom, naj zaprosi za pomoč države v območju evra, medtem ko druga sama pravi, da bo to morda morala storiti, in to le pol leta po tem, ko je Unija morala priskočiti na pomoč Grčiji.
Predsednik Evropskega sveta je komentiral tudi propad pogajanj o proračunu EU za prihodnje leto, prvih po uveljavitvi lizbonske pogodbe. Opozoril je, da mora biti Unija zelo previdna glede spreminjanja načina financiranja proračuna, ki se zdaj napaja v glavnem iz bruto nacionalnih prihodkov držav članic, kar izraža njihovo sposobnost plačevanja.
Z uvedbo kakršnega koli evropskega davka bi se namreč to po njegovih besedah spremenilo in rezultat te spremembe je lahko "manj solidarnosti". A kljub občutljivosti te teme je po Van Rompuyevem mnenju o njej treba razpravljati. To je v pogajanjih o proračunu za leto 2011 zahteval Evropski parlament, a se peščica držav članic ni strinjala.
Prav tako je Van Rompuy komentiral pristopna pogajanja Turčije. Dejal je, da se bo šele na koncu pogajanj videlo, kakšen odnos bo EU vzpostavila s to državo. To je prvič, da je visoki predstavnik institucije Unije jasno nakazal možnost, da Turčija morda ne bo postala polnopravna članica Unije; doslej sta tako stališče jasno izražali predvsem Francija in Nemčija.
O perečem vprašanju odnosa med institucijami in državljani EU pa je predsednik Evropskega sveta dejal, da je "eden od problemov Evropske unije danes ta, da je preblizu državljanom". To je pojasnil z besedami, da je bila Unija prej abstraktna ideja, ki je odpirala prostor idealizaciji, sedaj pa je nekaj zelo konkretnega, kar je lahko kritizirati.
Po Van Rompuyevem mnenju problema ni mogoče rešiti z boljšimi razlagami o delovanju EU in z "opaznim" predsednikom Evropskega sveta, pri čemer je v odziv na znane kritike v šali pripomnil, da Unija seveda "k sreči ima izjemno karizmatičnega predsednika Evropskega sveta". Problem je po njegovem mogoče rešiti le z rezultati.
Pri doseganju rezultatov pa je Van Rompuy izpostavil potrebo po izjemni ustvarjalnosti in prožnosti. "Belgijske izkušnje pri tem zelo pomagajo," se je še pošalil prvi stalni predsednik EU in nekdanji premier trenutno predsedujoče Uniji Belgije, ki po junijskih predčasnih volitvah še vedno ni uspela sestaviti nove vlade.