Italijanski gospodarski in finančni minister Giulio Tremonti se bo tako na izrednem sestanku sestal s predstavniki italijanske centralne banke le dva tedna potem, ko so finančni ministri držav z evrom sprejeli drugi 159 milijonov evrov vreden paket pomoči za Grčijo.
Da sta lahko Italija in Španija naslednji žrtvi dolžniške krize, opozarja močan porast obrestne mere na 10-letne obveznice. Tako španske kot italijanske obrestne mere so se povzpele nad mejo šestih odstotkov, kar je znak za nevzdržnost.
Z drugimi besedami. Gibljejo se blizu ravni, ki so jih dosegale obveznice Grčije, Irske in Portugalske, preden so te države morale zaprositi za mednarodno finančno pomoč.
V skrbeh tudi Španci
Podatek je tako zaskrbel tudi španskega premierja Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera, ki je preložil odhod na tritedenske počitnice.
"Pozorno spremlja mednarodno gospodarsko situacijo in je v stikih s finančnim ministrstvom, to pa je v stikih z evropskimi institucijami in drugimi evropskimi vladami," je povedala njegova tiskovna predstavnica.
EU načrtov za reševanje nima
EU pa poudarja, da načrti za reševanje Španije, Italije in tudi Cipra, ki se tudi omenja med problematičnimi, ne obstajajo. "Vprašanja programa nujne pomoči nikakor ni na mizi," je dejala predstavnica komisarja za gospodarske zadeve Ollija Rehna, Chantal Hughes.
Na dogajanje se je odzval tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki je v komentarju za francoski časnik Le Monde ocenil, da je "smešno" enačiti Italijo in Španijo z Grčijo.
"Ne moremo dovolj poudariti, da je situacija v Grčiji unikatna in je ni mogoče primerjati s tistimi v drugih državah območja z evrom," je dejal. Dodal je še, da trenutna kriza ni le evropska, pač pa se vse razvite države soočajo z naraščajočim dolgom.
Bosta Italija in Španija ogrozili evro?
Dolžniška kriza v območju evra je že premagala Grčijo, Irsko in Portugalsko, ki so morale poiskati mednarodno finančno pomoč. Na mednarodnih finančnih trgih se špekulira, da se jim lahko kaj kmalu pridružita še Italija in Španija – tretje in četrto največje gospodarstvo v območju evra.
Znaki počasnega okrevanja svetovnega gospodarstva v kombinaciji s skromnimi stopnjami rasti v obeh državah podpihujejo skrbi glede prihodnosti njunih financ. Ekonomisti se bojijo, da bi ti dve državi v težavah lahko resno ogrozili obstoj evra, druge špekulacije pa gredo v smeri, da državi ne bi mogli prispevati svojega deleža v rešilnem paketu za Grčijo.
a bi sebi znižal plače in narodu dal plače , ki podpira gospodarstvo, to pa ne?