Predsedniške kandidate, Boruta Pahorja, Danila Türka in Milana Zvera, smo povprašali, ali bi javnost obveščali oziroma komentirali razmere v državi tudi prek omrežij Facebook in Twitter.
"Zakaj pa ne," odgovarja Zver. Pahor bi se za to odločil, če bi presodil, da je potrebno in primerno. Tudi Türk je naklonjen vključevanju predsednika v javne razprave o pomembnih družbenih vprašanjih, vendar naj "to počne odmerjeno, argumentirano in s premislekom".
"Dolgočasni in predvidljivi"
Vsi trije kandidati so tako Facebook kot Twitter uporabljali v celotni kampanji. "Ker je bila kampanja zelo brezvsebinska, je logično, da so tudi komunikacijski kanali ostali prazni, brez vsebine in brez jasno definirane naloge," meni sourednik portala e-demokracija.si Domen Savič.
Meni, da je bilo spletno komuniciranje pri vseh treh uniformirano, kar "kaže na to, da ga kandidati jemljejo kot nujno zlo in ne kot resen komunikacijski kanal". Njihovo prisotnost na družabnih omrežjih je označil za dolgočasno in predvidljivo, zasnovano brez misli na dolgoročno spletno komunikacijo.
In še Savičev nasvet kandidatom za spletno komuniciranje: "Komunicirajte z namenom. Določite cilje komunikacije oziroma se osredotočite na ugotavljanje želja volilnega telesa, ki se želi vključiti v pogovor. Komunicirajte osebno in dolgoročno, ne pa kampanjsko. Če tega ne zmorete, tega raje ne počnite."
