Šestega februarja naj bi bilo predvidoma znano, ali je policija nezakonito sledila, prisluškovala in zbirala informacije o domnevno nezakonitem tihotapljenju orožja in droge, preden je maja v doslej najobsežnejši kriminalistični akciji razbila in prijela več kot 60 ljudi. Do takrat bo predvidoma kranjsko sodišče, kjer sicer vodijo postopek zgolj proti 25 domnevnim tihotapcem, odločilo o zahtevani izločitvi dokazov.
Najprej nihče, potem vsi
Včeraj dva, skupaj pa že 13 jih je priznalo nedovoljeno trgovanje z drogo; trem bodo sodili ločeno, saj so pred časom zapustili državo, devet pa se jih je namesto priznanja krivde odločilo za izpodbijanje dokazov. To je tik pred koncem včerajšnje obravnave zahteval koprski odvetnik Branko Gvozdić, zagovornik enega od domnevnih tihotapcev. Zahteva, da sodišče iz spisa izloči posnetke telefonskih pogovorov, ki jih je policija prestregla z dovoljenjem preiskovalnega sodnika, čeprav naj za to ne bi bilo utemeljenega razloga.
Policijo naj bi namreč anonimni informator – domnevno prek policije v Avstriji – obvestil o spornih poslih kriminalne združbe, ki naj bi jo vodil Črnogorec Milan Šćekić. "Nedvomno niti preiskovalni sodnik niti tožilstvo nista mogla verodostojno preveriti, ali te navedbe informatorja držijo, v odredbi pa tudi ni obrazloženo, zakaj točno so bili sploh odrejeni ukrepi tajnega sledenja in prisluškovanja," pravi Gvozdič, prikimava pa mu tudi vseh osem preostalih zagovornikov obtoženih. "To, da je vse nezakonito pridobljeno, ste ugotovili šele zdaj. Pričakovala bi, da boste izločitev dokazov zahtevali vsi po vrsti in povprek," se je obrambni taktiki čudila celo sodnica.
Moderna tehnika
Že skoraj vsak teden kdo od posameznikov, ki se znajdejo na sodišču, očita tožilstvu in policiji, da preiskujejo, prisluškujejo in sledijo nezakonito. »Zahteva odvetnika, ki želi izločiti neke dokaze, je povsem legitimna in za delo policije ničesar ne pomeni, o zahtevi tako ali tako odloča sodnik, kriminalisti pa zaradi tega delamo le še bolj zavzeto," pravi Jakob Demšar, vodja Društva kriminalistov Slovenije. Nazadnje sta izločitev dokazov pretekli petek zahtevala domnevna roparja sefov banke SKB. Najuspešnejši pri tem pa je bil brez dvoma Dragan Tošić, domnevni šef še ene mreže tihotapcev kokaina. "Zahteve po izločitvi se pojavijo predvsem takrat, kadar so v spisu dokazi iz tujine. Zdaj skoraj ni več zadeve, kjer izločitev ne bi bila zahtevana, kar je sicer ustavna pravica obrambe, medtem ko to do pred približno enim letom še ni bila tako pogosta praksa," ugotavlja Janja Roblek, šefinja sodniškega društva in hkrati predsednica kranjskega okrožnega sodišča.
Kaj spremeniti?
Roblekova priznava, da si sodniki želijo, a teh zahtev ne smejo za vsako ceno omejevati, saj bi s tem kršili pravice tistim, ki želijo dokaze izločati. "Na nedavnem sodniškem izobraževanju se je odprlo tudi vprašanje, kako na tem področju urediti enotno sodno prakso, vendar na to ni enoznačnega odgovora.
Zamenjati ali nagnati nesposobne in podkupljive sodnike in tiste, ki nimajo jajc za obsodbo in jih zamenjati s pravimi, ki jih imajo.