Raziskava Ogledalo Slovenije meri zadovoljstvo prebivalcev s “splošnim stanjem” v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti ter zaupanje v institucije in poklice. Valicon je zadnjo raziskavo opravil sredi oktobra, pred tem pa letos med 25. marcem in 4. aprilom.
Najbolj zaupanja vredne institucije ostajalo "mala slovenska podjetja", civilna zaščita in "podjetje, organizacija, v kateri delujete", kar je enako kot v predhodni raziskavi. Prvo večjo spremembo beležijo na četrtem mestu, na katerega se je iz devetega povzpel policija, ki je zabeležila občutno rast zaupanja. Sledijo šolstvo, vojska ter velika slovenska podjetja. Na seznamu institucij s pozitivno stopnjo zaupanja so še spletne trgovine, ki pa so zabeležile občutnejši padec zaupanja.
Na dnu lestvice ostajajo objave na družbenih omrežjih. Na predzadnjem mestu so tokrat stranke opozicije, ki od zamenjave oblasti po aprilskih volitvah beležijo občutnejši padec zaupanja, podobno nizko stopnjo zaupanja imajo še cerkev ter mediji.
Glede na predhodni dve meritvi je povprečna stopanja zaupanja boljša in predstavlja drugi najboljši rezultat po marcu 2021.
V mnogočem prelomna meritev
"Beležimo občutno rast zaupanja v večino političnih institucij, katerih večina je praktično vsa leta, od začetka raziskave konec leta 2012, zasedala dno lestvice. Absolutno največji skok beleži institucija predsednika vlade, ki smo jo v meritev prvič vključili marca
2021 (-56, n. p.), tokrat je rezultat že skoraj pozitiven (-1, +55). Več kot 30 točk razlike v smeri večjega zaupanja beležijo še vlada (-22, +36), stranke vladne koalicije (-28, +33) ter predsednik parlamenta (-21, +30), tudi ta institucija je bila sicer prvič izmerjena marca 2021 (-47, n. p.). Sledijo predsednik republike (0, + 25), državni zbor (-40, +23), ter že omenjeni policija (24, +17) in vojska (21, +16)," rezultate pojasnjuje Valicon. "Za vse navedene politične institucije z izjemo predsednika republike je to hkrati tudi najvišji do sedaj izmerjen rezultat."
Razloga za spremembe pripisujejo menjavi oblasti po volitvah, z izjemo predsednika republike, kjer ocenjuje, da gre za odraz izteka mandata. V primeru vojske razlog za rezultat vidijo najverjetneje kot odraz vloge vojske v poletnih požarih na Krasu. Kot pojasnjujejo, je bilo podobno tudi po žledolomu leta 2014.
"Največji padec zaupanja tokrat beležijo trgovine in trgovska podjetja (-6, -21), sledi zdravstvo (-3, -17), podoben padec zaupanja beležijo še spletne trgovine (4, -15) ter stranke opozicije (-56, -14). Dvomestni padec zaupanja smo izmerili tudi pri bankah (-19, -12)," navajajo. V primeru spletnih trgovin in trgovskih podjetij predvidevajo, da gre za neposredni učinek draginje. Podobno najbrž velja tudi v primeru bank.
Padca zaupanja v zdravstvo po mnenju Valicona ni mogoče pripisati samo enemu razlogu. Med vidnejšimi dogodki, ki izstopajo v zadnjem obdobju, izpostavljajo primer zamenjave bolnikov v Celju.
Pri padcu zaupanja v institucije izpostavljajo RTV Slovenija in medije. Obe skupini sta dosegli do zdaj najnižjo izmerjeno stopnjo zaupanja, kar jih je pomaknilo po lestvici še nekoliko navzdol, natančneje na 25. in 26. mesto. "Sploh prvič se je zgodilo tudi, da so mediji kot institucija uvrščeni slabše kot večina političnih institucij, razen strank opozicije, za njimi so poleg teh le še cerkev ter objave na družbenih omrežjih," izpostavljajo.
Zraslo zaupanje v policiste, državne uradnike in vladne ministre
Nespremenjen ostaja vrstni red najbolj zaupanja vrednih poklicev. Na vrhu ostajajo gasilci, reševalci (nujna medicinska pomoč), medicinske sestre, znanstveniki, (mali) podjetniki. Na dnu lestvice so "politiki na splošno". Od spodaj navzgor sledijo duhovniki, vladni ministri, ki sicer beležijo občutnejšo rast zaupanja (-47, +18), novinarji z opaznejšim padcem zaupanja (-44, -9) ter državni uradniki z občutnejšo rastjo zaupanja (-42, +12). Poleg že omenjenih državnih uradnikov in vladnih ministrov dosegajo dvomestno rast zaupanja še policisti (30, +11).
"Največji padec zaupanja med poklici tokrat beležijo umetniki (11, -13), kar verjetno lahko pripišemo aferi »Fotopub«. Umetniki so s tem dosegli tudi najnižjo do sedaj izmerjeno stopnjo zaupanja, ki pa je še vedno pozitivna (prvič so bili sicer v meritev vključeni aprila 2018). Blizu dvomestnega padca zaupanja so še novinarji (-44, -9), zdravniki (41, -8) ter medicinske sestre (72, -8). Poleg umetnikov tudi za novinarje velja, da gre za najnižjo do sedaj izmerjeno stopnjo zaupanja, takšna je sicer že drugič zapored tudi pri TV voditeljih (-30, n. s.)," je pokazala raziskava. Povprečna stopnja zaupanja v poklice je sicer pozitivna kot že leto dni zapored.
Raziskava je bila izvedena v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno
populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Stopnja penetracije interneta v tej starosti na sploh v Sloveniji je 85%, višja od stopnje penetracije fiksne telefonije. Čas anketiranja in velikost vzorca: 2021 oktober: 8.10.-13.10.; n=1.014; 2022 april: 25.3.-4.4.; n=1.000; 2022 oktober: 14.-19.10.; n=1.015.
In kaj bodo ob tem rekli aktivisti, njihovi posranci imajo najmanjšo obvezno prisotnost pri odločitvah v DZ ?. Najbolj aktivni pa, pri destrukciji in nagajanju trenutni vladni koaliciji.