"Odmor za kosilo so nam letos skrajšali in traja le deset minut, kar pomeni, da je nemogoče v miru pojesti kosilo, saj se nam po odmoru nadaljuje pouk," je v začetku leta povedala učenka zadnje triade ene od ljubljanski osnovnih šol. Na pritožbe otrok in staršev je šola odmor najprej podaljšala na 15 in nato na 20 minut.
Zakon o šolski prehrani določa, da šole pri organizaciji šolske prehrane upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, sprejete na strokovnem svetu za splošno izobraževanje. "Smernice priporočajo, naj se za uživanje malice v vzgojno-izobraževalnih zavodih nameni najmanj 15 minut, za uživanje kosila pa najmanj 30 minut časa," pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič.
Dvajset minut minimum za odmor
Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan se strinja, da je deset minut odmora za malico premalo. "Mi smo ugotovili, da je 20 minut tisti minimalni čas, ki omogoča, da otroci normalno pojedo," pravi Pečan. "Res pa je, da imamo kosilo organizirano tako, da vrste lepo tečejo, poleg tega dogajanje v jedilnici ves čas spremljajo dežurni in vidimo, da otroci v tem času kosilo dobijo, pojedo in poleg tega še marsikaj počnejo na socialnem nivoju. Poleg tega lahko mnogi kosilo pojedo tudi v prostih urah."
Obenem opozarja, da je urnike zaradi novosti, ki so se v zadnjih letih zgodile v šolskem sistemu izredno težko sestaviti. "Tematika urnika je zelo pereča," poudarja Pečan. "Spremembe, ki so bile uveljavljene v zadnjih nekaj letih, imajo katastrofalen vpliv na urnik, zlasti, če je šola večja."
Urnik poka po šivih
Glavno težavo vidi v izbirnih predmetih, obveznih in neobveznih. "To so predmeti, ki obremenijo urnik izven časa pouka, pri čemer je potrebno med seboj združevati oddelke 4. in 5. ter 7. in 8. razreda, ki morajo imeti vsi prosto, da lahko obiskujejo izbirni predmet," razlaga predsednik združenja ravnateljev. "Poleg tega je cel kup drugih stvari, ki imajo vse vpliv na urnik, od učne pomoči do učnih skupin, če se šola odloči zanje. Upoštevati pa moramo tudi vozače."
Četudi so računalniški sistemi za sestavljanje urnika izredno zmogljivi, je urnik nemogoče sestaviti brez vmesnih prostih ur. "Hčerka, ki obiskuje osnovno šolo, ima na vsake štirinajst dni en dan v tednu samo dve uri pouka," pripoveduje mama, ki se takih urnikov iz svojih šolskih let ne spomni. Vsaj ne v osnovni šoli. "Obenem pa je bila na druge dneve v šoli tudi skoraj do pol štirih, brez interesnih dejavnosti."
Nekdaj 200, danes 700 čakajočih ur
Da je to mogoče, potrjuje tudi predsednik združenaj ravnateljev. "Mi smo imeli včasih na šoli 200 čakajočih ur na 300 učencev, na predmetni stopnji," pravi Pečan. "Sedaj jih imamo 700. Enostavno ne moremo zbiti teh ur." Zaradi izbirnih predmetov se pouk učencem obenem lahko podaljša tudi za več ur na teden. Če nekdo v tretji triadi izbere tuj jezik plus še en izbirni predmet, to pomeni dodatne tri ure pouka na teden. Če izbere še dve uri neobveznega izbirnega predmeta v sedmem in osmem razredu, pa dodatnih pet ur.
Več obveznosti, manj učiteljev
"Učenci imajo letos zaradi angleščine dva krat na teden pet ur pouka in vidim, da so takrat že utrujeni," pravi učiteljica drugega razreda iz šole, kjer so letos uvedli obvezno poučevanje drugega tujega jezika v drugem razredu. Enako je že v prvem razredu na tistih šolah, kjer imajo neobvezni izbirni predmet angleščine že v prvem razredu. "Prvčki imajo od letos naprej dve uri več, tisti, ki so se odločili za angleščino," pove Pečan. "In pametno je, da so se odločili," meni, a obenem dodaja, da so se obveznosti, ki jih mora šola ponuditi učencem, vsako leto le dodajale, ob hkratnem zmanjševanju števila zaposlenih za en odstotek. "Hkrati to ni všeč staršem, saj začenja pouk posegati v popoldanske dejavnosti, na katere vpisujejo svoje otroke."
Od 1. razreda naprej naj se vsi učijo angleščine, kasneje od 4. ali 7. razreda naj se vsem omogoči še učenje drugega tujega jezika. Pa ne pozabimo na računalništvo, ki ga v obveznem urniku kljub temu, da imamo vsi doma… ...prikaži več kup elektronske krame, še vedno ni v obveznem urniku. Vsak osnovnošolec zna objavljati slike na FB, da bi pa obdelal sliko in jo vstavil v seminarsko nalogo, pa naučijo le peščico na izbirnem predmtu. Skratka: NA MIZŠ NAJ SE PRENEHAJO SLEPITI, DA RABIMO TUJE JEZIK IN RAČUNALNIŠTVO alternativno. VSAJ OSNOVE SO OBVEZNE. Pa bo tudi situacija z URNIKI rešena. Potem bodo lahko učenci interesne (šport, umetnost ipd.) bistveno bolj prosto izbirali. Tako se pa dela navidezna izbirnost, ki iz preglednega sistema dela kaos. V izbirni košarici pa ponuja vsebine,ki jih mladi danes nujno rabijo.
Oprostite: balast primerjate z uvedbo angleščine v 1. razred. Meni se zdi, da je bil zadnji čas, da se je začelo v 1. razredu poučevati angleščino!!! Medtem ko ljubljanski vrtci že učijo angleščino več generacij, so šole šele letos dobile… ...prikaži več to možnost in še to v obliki NEOBVEZNEGA IZBIRNEGA PREDMETA. V posmeh učenju jezika. Učenje jezikov bi moralo biti obvezno in se ne more primerjati s kvačkanjem in gasilci. Članek izpostavlja problem oblikovanja urnika, ker je v zadnjih letih ministrstvo z neumnimi potezami v šolo vneslo nered. Nekdanjim KROŽKOM ter DOPOLNILNEMU/ DODATNEMU pouku so se ob uvedbi devetletke uvedli OBVEZNI IZBIRNI PREDMETI, lani pa še NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI. Da je komedija še večja, se pri teh predmetih lahko združujejo učenci POZOR – ne po starosti in znanju – PO TRIADAH. Ravnatelji in pomočniki pa kot superjunaki kombinirajo želje otrok in nepregleden sistem. Edina prava rešitev je, da končno priznamo, da so TUJI JEZIKI za naše otroke NUJNI. Od 1. razreda naprej na
Odstraniti tudi balast na Ministrstvu za šolstvo. V dobi tablic vse več "papirnatih" učbenikov in pretežkih torb.