Deset let, a niti evra za najem

Šestčlanska družina iz Ljubljane od junija 2003, ko se je vselila v neprofitno stanovanje, ni poravnala niti ene najemnine. "Po sodnem postopku je bila družini zaradi petih mladoletnih otrok junija 2010 dodeljena bivalna enota, ki jo prav tako kontinuirano ne plačuje," o rekorderju neplačniku pravi Sašo Rink, direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada. Sklad je moral za družino poravnati tudi za sedem tisoč evrov neplačanih stroškov. Družina tako zdaj skladu dolguje že 35.500 evrov.

Neprofitna v nevarnosti

Ker je neplačnikov najemnin vse več, Danica Doberšek in Iztok Horvat iz Nepremičnin Celje, ki upravljajo 2.161 neprofitnih stanovanj, opozarjata: "Stanje se iz leta v leto poslabšuje, zato je zelo verjetno, da se kmalu ne bo dalo več izvrševati osnovne naloge – oskrbe z neprofitnimi najemnimi stanovanji." Dodajata, da za zdaj obvladujejo situacijo, a napovedi za v prihodnje niso optimistične. Tudi Rink pravi, da delovanje ljubljanskega sklada za zdaj še ni ogroženo, "so pa neplačniki veliko breme in posledično zmanjšujejo sredstva, ki se namenjajo za gradnjo oziroma nakupe stanovanj za naslednje dodelitve v najem". Najhuje je v Mariboru, kjer je delovanje sklada že delno ogroženo – v petek je dolg zaradi neplačanih najemnin znašal že 1,4 milijona evrov.

Neplačnik že vsak tretji

V Ljubljani in na Jesenicah je neplačnik že vsak tretji najemnik, v Mariboru in Murski Soboti pa vsak peti. Večina najemnin ne plačuje nekaj mesecev, nekateri že več let; v Ljubljani rekorder od leta 2003, v Celju od 2007, na Jesenicah od 2008.

Skladi, občine in podjetja, ki oddajajo stanovanja v neprofitni najem, kot prvi razlog za neplačevanje izpostavljajo krizo, vse več brezposelnih in slabo socialno stanje najemnikov. V Murski Soboti dodajajo, da je nekateri ne plačujejo, "ker še vedno mislijo, da jih občina ali sklad ne more postaviti na cesto". V Celju pa izpostavljajo: "Velikokrat ugotavljamo, da je naš angažma dosti večji kot angažma najemnika."

Deložacij enako kot prej

Čeprav je neplačnikov več, deložacij v večini mest ni več kot v prejšnjih letih. "Upamo si trditi, da smo pri tem zelo 'socialni'. Še ko se razpiše deložacijo, lahko najemnik do zadnjega dne uredi plačilo dolga," pravijo v Celju, kjer so letos razpisali 70 deložacij, a so jih "le" 13 izvršili, ker so v 57 primerih najemniki v celoti ali delno plačali dolg, zato so deložacijo odložili za določen čas. Največ deložacij je v Mariboru, kjer predvidevajo, da se bodo razmere v prihodnje še poslabšale.

Če želi sklad najemnika zaradi dolgov izseliti, mu mora najprej poslati opomin, sledijo opomin pred tožbo, tožba na izterjavo (plače ali rubež nepremičnin) in tožba na izselitev iz stanovanja. To povprečno traja okoli enega leta, če se najemnik ne pritoži, sicer lahko več let. "Postopki so predolgi, krivda pa je na strani zakonodaje, ker daje preveč pravne varnosti dolžniku," pravijo v murskosoboškem stanovanjskem skladu.

Plačati morajo tudi stroške

Dodatni stroški. Upravljalci stanovanj morajo od sprejetja stanovanjskega zakona leta 2008 za najemnike, ki ne plačujejo stroškov (za vodo, plin, upravnika in podobno), te pokriti namesto njih, nato pa od njih poskušati izterjati dolg. V Mariboru so morali plačati že 260 tisoč teh stroškov, saj je bil povprečni dolg najemnika kar 749 evrov.

Rešitev za najemnike. Najemniki lahko pri centrih za socialno delo vložijo prošnje za subvencijo najemnin, ki pri najbolj ogroženih znaša tudi 80 odstotkov najemnine. Ljubljanski sklad je tako novembra skoraj četrtini najemnikov izplačal to subvencijo.

Preberite si tudi komentar na ta članek: Brez enotnih pravil bodo izgubili vsi.