Stanovanjski sklad se bo s 40 milijoni evrov podal v odkup neprodanih stanovanj na trgu. V kratkem naj bi objavili javni poziv, prvo odpiranje pa naj bi bilo že sredi junija, je včeraj napovedal novi direktor sklada Žiga Andoljšek. Poziv bo sicer odprt do porabe sredstev.
Sklad boljši od bank
Ta stanovanja bi potem z ugodnim posojilom, ki bi ga zagotovil sklad, prodali fizičnim osebam. Kakšni bi bili ti pogoji, še ni mogel napovedati, bi pa bili ugodnejši od bančnih posojil. Če stanovanj ne bi mogli prodati, bi jih oddali v najem ali v najem z možnostjo odkupa. "Posojila se že dobijo, a tudi ugoden kredit ni dovolj, da bi se ljudje odločili za nakup nepremičnine. Časi so preveč negotovi, da bi se za 30 let zavezali k odplačevanju; še službe v javnem sektorju niso več varne," meni ekonomist Ivo Lavrač.
"Ne rešujemo nikogar"
Andoljšek je pojasnil, da poleg stanovanj v lasti gradbincev pridejo v poštev tudi tista, ki so zastavljena pri bankah. "Sklad ne rešuje nikogar in stanovanj po prenapihnjenih cenah ne bo kupoval. Če bomo ocenili, da želi banka, tudi če je državna, na ta način zaslužiti, ne bomo sklenili posla," je na vprašanje, ali gre za reševanje bank, ki so nasedle v nepremičninskih projektih, odgovoril Andoljšek. Lavrač meni, da bo odgovor na to vprašanje odvisen od cen, po katerih bodo stanovanja kupovali. S tem se strinja tudi direktorica ljubljanskega stanovanjskega sklada Jožka Hegler.
Cene? Precej ugodne!
Pričakovane cene kvadratnega metra Andoljšek ni želel komentirati, je pa povedal, da pričakujejo "precej ugodno ceno, tudi zastavne cene stanovanj", saj bi banke morale biti zainteresirane, da dobijo denar, kakšen je interes, pa bo pokazal javni poziv.
Za odgovor na vprašanje, ali gre za reševanje bank, bo ključno tudi, "ali bodo stanovanja nato res v bivalni funkciji. Prejšnji projekti državnega stanovanjskega sklada žal kažejo na to, da je veliko njihovih dosedanjih stanovanj nezasedenih," opozarja Heglerjeva in dodaja, da bi bilo nesprejemljivo, "če bi se na sklad le prenesla zaloga praznih stanovanj od bank in stečajnih upraviteljev".
V Ljubljani nič za družine
"V Ljubljani ni praznih stanovanj, ki bi jih lahko dali v najem družinam. Nekdo, ki potrebuje družinsko stanovanje, se bo težko odločil za nakup stanovanja z veliko dnevno sobo in še večjo teraso ter zgolj eno majhno spalnico, tudi če bo cena ugodna," opozarja Heglerjeva. Dodaja, da je odkup velike količine stanovanj deloval, ko je bilo na trgu veliko povpraševanje in so bile cene stanovanjskega sklada od 30 do 40 odstotkov nižje od tržnih.
"Zdaj ni realnega povpraševanja, stečajni upravitelj stanovanj v Celovških dvorih ni mogel prodati po precej znižanih cenah. Dvomim, da bi stanovanjski sklad lahko dosegel cene od 1.200 do 1.500 evrov za kvadratni meter, kajti to bi bilo že manj od bančnih hipotek. Če bi banke in gradbinci prodajali po tej ceni, bi lahko prodali tudi individualnim kupcem," je skeptična Heglerjeva.
