“Dravske elektrarne Maribor (Dem) imajo denar za sanacijo stare struge reke Drave, ki poplavlja, vendar ga nočejo dati,” se razburja Jožef Škof, predsednik Krajevne skupnosti Malečnik - Ruperče. Lanske poplave so namreč območja ob stari strugi Drave, kjer je tudi Malečnik, najbolj prizadela.
Sekretar na obisku
Škof pravi, da se krajani že nekaj let neuspešno zavzemajo za sanacijo, vendar država do zdaj ni imela posluha. “Ta teden gostimo državnega sekretarja, ki si bo ogledal območje, in upamo, da bi se dela lahko začela,” dodaja.
Sredstva rezervirana
Viljem Pozeb, prvi mož Dema, odgovarja, da Škofove navedbe niso resnične, zato noče, da se nanje kaže s prstom kot na dežurne krivce. “Lahko rečem, da gre za debelo laž. Za vzdrževanje stare struge država izbere koncesionarja, ki izvaja vsa dela. Ta pripravi letni načrt vzdrževanja, ki pa ga mora potrditi Agencija Republike Slovenije za okolje. Ko je ta sprejet, država in Dem prispevata vsak po polovico sredstev,” dodaja Pozeb in poudarja, da imajo za sanacijo rezerviranega 2,5 milijona evrov, vendar država še ni pripravila načrta sanacije, prav tako ni zagotovila denarja.
Neuradno je slišati, da država za tak poseg nima denarja. Naj bi pa bili v Demu pripravljeni zagotoviti denar, a pod pogojem, da lahko znesek kompenzirajo pri plačilu za koncesnino državi, ki jo morajo plačati vsako leto za izrabo reke Drave.
Prebivalci Malečnika so nas že med novembrskimi poplavami opozorili, da naj naravovarstveniki na nekaterih delih Drave ne bi dopustili poglobitve struge. Prav tako naj bi nasprotovali odstranitvi naravnih otokov, ker tam gnezdijo ptice. “Zdaj imamo v hišah vodo do spalnic, ptiče pa je z gnezdi vred tako ali tako odneslo,” nam je novembra v Malečniku razlagala domačinka, ki ji je Drava poplavila hišo in gospodarsko poslopje.
Kar 61 ogroženih območij
Sicer pa je vlada na zadnji seji določila območja pomembnega vpliva poplav v Sloveniji, in sicer 61 območij, ki so glede na merila iz poplavne direktive poplavno med najbolj ogroženimi. Da bi obvladali poplavno ogrožena območja v Sloveniji, bi po grobih ocenah potrebovali okoli 600 milijonov evrov, ocenjuje ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Večje dejavnosti na tem področju država načrtuje v naslednjih desetih letih.
