Nadzor. "Tega vam ne morem povedati, ker nimam od kod vzeti teh podatkov," glavni inšpektor za delo Borut Brezovar odgovarja na vprašanje, koliko delodajalcev taji zdravju škodljiva delovna mesta. Za te delavce bi namreč morali plačevati posebno zavarovanje za njihovo predčasno upokojitev (gre za nekdaj imenovano beneficirano delovno dobo).
Pravica. Delavec, ki meni, da bi moralo biti njegovo delovno mesto beneficirano in bi moral delodajalec zanj plačevati obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, naj se z zahtevo pisno obrne na delodajalca. Delodajalec mu mora odgovoriti v osmih dneh. Če se delavec z odgovorom ne strinja, lahko svoje pravice zahteva s tožbo, svetuje inšpektor za delo Borut Brezovar.
Inšpektorat za delo sploh nima pooblastil, da bi ukrepal v primerih, ko se delodajalci samovoljno odločijo, da svojih delavcev, ki delajo na težjih delovnih mestih, ne bodo vključili v dodatno zavarovanje, trdijo na omenjenem inšpektoratu. Čeprav so nas na Kadu, kamor podjetja vplačujejo premije za omenjeno zavarovanje, napotili prav na inšpektorat.
Premij ne plačujejo
So pa kršitelji tudi med tistimi delodajalci, ki so se že zavezali, da bodo za delavce na beneficiranih delovnih mestih plačevali prispevke. Po podatkih Kada ta podjetja v zadnjem letu niso plačevala premije za približno 720 zavarovancev (sem so všteta tudi podjetja, ki le zamujajo s plačili).
Kad na mesec zbere za 3,7 milijona evrov premij – trenutno jim delodajalci za prispevke zavarovancev dolgujejo kar 700 tisoč evrov. Na davčni upravi pa evidence o prispevkih za predčasno upokojevanje ne vodijo.
