Delodajalske organizacije, članice Ekonomsko socialnega sveta, vlado pozivajo, da čimprej pripravi interventno zakonodajo, ki bo zasledovala cilj ohranitve odpornosti in zagona celotnega zdravega jedra slovenskega gospodarstva. Ob tem predlagajo več ukrepov, izhaja iz današnjega skupnega delodajalskega sporočila za javnost.
V trgovinski zbornici, obrtno-podjetniški zbornici, združenju delodajalcev in združenju delodajalcev obrti in podjetnikov pravijo, da je vlada z uredbo sicer razširila obseg podjetij, ki jim je namenjena pomoč zaradi naraščajočih maloprodajnih cen električne energije, a s tem ukrepom nikakor ni zagotovila, da bo pomoč dosegla vse prizadete v gospodarstvu, ki so se zaradi naraščajočih cen znašli v težavah in zaostrenih pogojih poslovanja.
Vlado zato pozivajo k hitremu in ciljanemu ukrepanju, sami pa predlagajo možne ukrepe: da se zamrzne cena elektrike za 2023 za posameznega uporabnika v gospodarstvu, pri čemer se upošteva npr. raven povprečne cene v letu 2020 in določen pribitek za stopnjo inflacije, ali pa da se npr. najvišja cena električne energije v letu 2023 za gospodarstvo zamrzne po posameznih razredih, upoštevajoč priključno moč, pri čemer je izhodišče za oblikovanje cene prav tako leto 2020. Potrebno bo hitro ukrepanje tudi pri zajezitvi cene plina, navajajo.
Pričakujejo, da bodo ukrepi naslovili vse vrste podjetij (mala, srednja in velika) in brez izjeme vse sektorje gospodarstva. Cilj ukrepov mora biti jasen, pravijo, in sicer nagovoriti izredno močne negativne učinke zaradi enormnih cen elektrike.
Vlada lahko po njihovem prizadetim podjetjem pomaga tudi s podpornimi ukrepi, kot so nižje dajatve na električno energijo in trošarine, z ukrepi na področju omrežnine po vzoru tistih med letošnjim februarjem in majem, s subvencioniranjem omrežnine za objekte, ki imajo vgrajene sončne elektrarne, s subvencioniranjem razlike v strošku električne energije s strani države ter z odkupom predelanih viškov od proizvodnje električne energije po enaki ceni, kot jo plačuje podjetje elektro dobaviteljem.
Energetska kriza: Predsednik GZS Tibor Šimonka #GZS #domgospodarstva pic.twitter.com/EvfieNXbcI
— Gospodarska zbornica Slovenije (@GZSnovice) July 24, 2022
"Gospodarstvo v Sloveniji je v tem trenutku zaradi enormnih rasti cen električne energije na hudi preizkušnji. Brez ukrepanja bo celoten storitveni sektor primoran strošek celotne podražitve elektrike prevaliti v maloprodajne cene. To gotovo ne bo pripomoglo k zaustavitvi inflacije, kar je prioritetni cilj vlade," so navedli v delodajalskih organizacijah in dodali, da lahko obenem naraščajoče cene elektrike številna proizvodna in storitvena podjetja potisnejo v močno zaostren položaj, tudi v likvidacije in stečaje, ter ogrozijo veliko število delovnih mest.
Vlada je sicer do zdaj s sprejemom več ukrepov glede energetske draginje naslovila ranljive odjemalce, zdaj pa naj bi po napovedih šla naproti še srednje velikim in velikim odjemalcem. To je prejšnji teden po seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije zatrdil minister za infrastrukturo Bojan Kumer in pojasnil, da so identificirali več ukrepov, njihov sprejem pa da bo odvisen od nadaljnjih usklajevanj.
