“Delo z otroki pomlaja”

Beisa Žabkar, glavna sestra v mladinskem zdravilišču na Debelem rtiču, je med desetimi dobitniki zlatega znaka, najvišjega priznanja, ki ga podeljuje Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

“Zelo smo veseli, da je naša Beisa dobila priznanje. Za Slovenijo jih je le deset, nas pa je 18 tisoč,” je komentirala vaša stanovska kolegica.

Ja, priznanje je dober občutek za dozdajšnje delo, čeprav mislim, da sem ga vseeno dobila prezgodaj. Mislila sem, da ga bom dobila tik pred upokojitvijo. (smeh) Me je pa presenetilo, morda so si rekli: podelimo ga tudi kakšnemu mlademu, da bo še bolj zagnan.

Sodelovali ste v projektni skupini Denver II Slovenija in ste inštruktorica tega testa.

Denver II je v bistvu presejalni test za otroke do šestega leta. Gre za pomen zgodnjega odkrivanja razvojnih motenj. Da je presejalni test dober, mora biti učinkovit, poceni in izvedljiv. Na kratko: z zelo preprosto tehniko – pogovorom, opazovanjem in igro – se ugotavlja področje socialnega razvoja, govora, fine in grobe motorike.

Kako je danes biti medicinska sestra? Nekoč je bil to čislan poklic, je še?

Ko sem še hodila v šolo – takrat je bila srednja šola v Piranu –, je bilo izobraževanje zelo dobro zastavljeno. Imeli smo veliko teorije, prakse ter veliko poudarka na etično-moralnih vrednotah in odnosu do pacienta. Zdaj pa opažam, da imajo mladi sicer veliko znanj, se je pa izgubil moralno-etični vidik, normalen odnos do pacienta. Poklic je zahteven, ampak je bil vedno takšen; nova generacija pa se ni vajena spoprijemati s težavami, ki jih prinaša.

Potreba po medicinskih sestrah je in bo. Službo se da dobiti.

To je služba, ki je zelo iskana; veliko mladih se zanjo odloča, se izšola, a se ne zaposli.

Zakaj?

Morda tudi zato, ker mladi nekako niso pripravljeni na izmensko delo, pogoje dela in delo s pacientom. Vsi bi najraje kar vodili oddelke ... (smeh) Veliko mladih sploh nima vizije, kaj pomeni naše delo. Mislijo si, da bodo morda kje v kakšni pisarni delali urnike, organizirali delo. Trend pa je, da ravno diplomirana medicinska sestra dela ob pacientu, s pacientom. Sestra bo svoje delo tako opravljala bolje, poklic bo uglednejši ... Če te ni ob pacientu, poklic nima perspektive.

Dve diplomi, a zapisanost delu z otroki? Priložnost? Želja? Poklicanost? Kaj od tega?

Prva služba leta 1993 je bila res priložnost, takrat je bilo prosto delovno mesto v otroškem dispanzerju v Kopru.

In potem?

Zelo dobro sem se počutila, imela sem občutek, da lahko otrokom veliko dam in da tudi vrnejo veliko. To je populacija, ki je perspektivna, rezultati se vidijo, spremljaš jih od rojstva pa tja do šole. Zdi se mi, da če delaš z otroki, večno ostaneš mlad. (smeh) Tako so mi tudi odgovarjale starejše kolegice na vprašanje: pa ste dobro videti, kje pa ste delale? Na pediatriji, so rekle. (smeh)