Statistični urad je konec prejšnjega meseca tudi uradno potrdil izračun, da je bila lani gospodarska rast tri odstotna, kar pomeni, da bi morala vlada v naslednjem letu odpraviti tudi več varčevalnih ukrepov pri socialnih transferjih. Višjo denarno socialno pomoč, pomoč ob rojstvu otroka za vse, višji otroški dodatki, pet dni več plačanega očetovskega dopusta ... A kot je danes na dopisni seji določila vlada, vsega obljubljenega ne bo.
Kaj naj bi se vseeno odmrznilo?
Naslednje leto pa se bodo vendarle povečali otroški dodatki, in sicer za tiste v petem in šestem dohodkovnem razredu za okoli 10 odstotkov oziroma na raven pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov.
S 1. januarjem bo do državne štipendije ponovno upravičen tudi del petega dohodkovnega razreda, kar pomeni, da bodo do državne štipendije upravičeni tisti, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 56 odstotkov (v štiričlanski družini cenzus znaša 2.250 evrov). Državno štipendijo pa naj bi tako prejelo dodatnih 3218 upravičencev.
S 1. januarjem 2016 se denarna socialna pomoč zviša na 288,81 evra iz trenutnih 270,82 evra.
Kje se bo še varčevalo?
Ker vlada, ki jo vodi Miro Cerar, zatrjuje, da je "zaradi javnofinančnega položaja države potrebno veljavnost nekaterih ukrepov podaljšati" pa bo pomoč ob rojstvu otroka še naprej vezana na premoženjski cenzus in bodo do njega upravičene tiste družine, katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 64 odstotkov oz 643,46 evra (2.573 evrov za štiri člansko družino).
Prav tako ostaja na materialni položaj vezan dodatek za veliko družino. Do njega so upravičene družine, pri katerih mesečni znesek ne presega 3.217 evrov (za družino s tremi otroki) in 3.860 evrov (za družino s štirimi otroki). Začasno se na enakem nivoju kot doslej ohranjajo tudi starševska nadomestila. Zamrznjenih pa ostaja tudi pet dodatnih dni plačanega očetovskega dopusta.
Kdaj bo konec varčevalnih ukrepov?
Vse varčevalnih ukrepov pa naj bi se znebili, ko bo nastopilo leto, ki sledi letu v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti preseže 1,3 odstotka.
