"Vsi, fizične osebe in podjetja, ki imajo žlebove napeljane v javno kanalizacijo, bodo dobili odločbo, po kateri bodo plačevali odvodnjavanje tega, kar spuščajo v kanalizacijo," pojasnjuje direktor mariborskega občinskega urada za komunalo Vili Eisenhut. Mariborska občina mora namreč do konca marca sprejeti odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode. Ta med drugim uvaja "davek na dež", kot se je storitve že prijelo ime in ki je marsikaterega pustila v dvomu, ali ne bomo še enkrat plačevali to, kar že plačujemo.
Komu ne bo treba plačati?
Bistvo novega sistema je, da bomo poleg storitve odvajanja pitne vode morali plačevati odvajanje deževnice, a le če bo deževnica končala v javnem kanalizacijskem sistemu. "Vsak, ki bo imel padavinsko odpadno vodo speljano v ponikanje v zemljo, pri čemer voda posredno ali neposredno ne bo odtekla v kanalizacijo, s plačilom odvajanja ne bo obremenjen," so nam odgovorili iz Nigrada. To pomeni, da če boste deževnico speljali v cisterno in jo denimo uporabljali za zalivanje ali pa v ponikovalnik, stroška ne boste imeli.
Letni zaslužek 750 tisočakov
Za preostale pa bo izračun temeljil na površini strehe, količini padavin v petletnem obdobju in ceni za odvajanje. V Nigradu pričakujejo, da bodo na leto odvedli slabe tri milijarde litrov deževnice in pri tem zaslužili 750.000 evrov. Strošek za posameznika pa naj bi v povprečju na leto znesel 17 evrov. Pri tem je seveda treba upoštevati, da se bo strošek v blokovskih naseljih porazdelil na vsa stanovanja in bo tako za posameznika manjši kot denimo v hiši.
Stanje bodo preverjali
Ko bodo v Nigradu izračunali ceno, bodo vsakemu lastniku nepremičnine poslali informativno obvestilo o strošku. Vsak pa bo imel možnost in dolžnost sporočiti pravilne podatke. Če deževnice torej ne boste odvajali v kanalizacijo, se boste na obvestilo lahko pritožili in sporočili dejansko stanje, ki ga bodo tudi preverjali na terenu.
Jugoslovanski socializem kot alternativa?Ne, nikakor ne. Jugoslovanski socializem je bil obsojen na propad že od samega začetka, saj je bil totalitaren in povsem nesposoben dolgoročno preživeti. Ni mogel postati alternativa kapitalizmu, ki je svoboden, čeprav je nastal in se… ...prikaži več razbohotil na plečih sužnjev in armade delavcev, ki so od izčrpanosti umirali. Morda pa je bilo treba jugoslovanski poskus …http://za-misli.si/kolumne/dusan-rutar/1441-jugoslovanski-socializem-kot-alternativa