Razsodba sodišča Evropske unije v Luksemburgu, ki je določila, da dogovor varni pristan oziroma Safe Hourbour ne zagotavlja zadostnega varovanja osebnih podatkov evropskih uporabnikov v skladu z evropsko direktivo, je bila presenečenje za vse. Celih 15 let je bil namreč prav ta dogovor domneva, da se tudi onkraj luže uporabljajo enaki minimalni standardi varovanja osebnih podatkov.
Facebook, Google in ostali spletni velikani so tako lahko podatke evropskih uporabnikov brez težav shranjevala na svojih strežnikih v ZDA, prav tako je to veljalo tudi za slovenska podjetja, ki so lahko osebne podatke uporabnikov - brez njihovega posebnega dovoljenja - shranjevala pri ameriških podjetji, če so se le ta zavezala, da bodo upoštevala zaveze navedene v varnem pristanu.
A leta 2000, ko je bil omenjeni dogovor sprejet, še zdaleč ni bilo jasno, kako veliko moč imajo ameriške varnostno-obveščevalne službe, ki so - kot je 13 let kasneje razkril Edvard Snowden - osebne podatke o uporabnikih pridobivale malodane od vseh spletnih velikanov.
Avstrijski študent proti Facebooku
Po zagonu kampanje Europe vs Facebook je Schrems vložil tudi pritožbo irskemu informacijskemu pooblaščencu, saj ima tam Facebook v Evropi registrirano podjetje, a je ta zahtevo označil za smešno. Schrems se je na zavrnilno odločitev irskega pooblaščenca pritožil na sodišče, to pa je na koncu odločitev prepustilo Evropskemu sodišču v Luksemburgu. Sodišče pa ne le, da je pritrdilo Schremsu, ampak je razveljavilo celoten dogovor izmenjave podatkov.
Ne, če država prepove določeno zadevo v drobnem tisku.
Razvajeni pezdeti je zelo zelo blag izraz za te, ki jih producirajo naše pravne fakultete. :-)
Ni kaj. Tuje pravne fakultete na trg dela plasirajo usposobljene pravnike, ki znajo parirati multinacionalkam in delati v dobrobit ljudi. Kaj pa pri nas? En kup razvajenih pezdetov, ki imajo med študijem večjo štipendijo kot delavci v fabrikah plače, po… ...prikaži več študiju pa dobro plačane državne ali pa para državne (notariat, advokatura) službe.