Davek za tuje grehe

“Kdo bo plačal davke za zemljo, ki jo zasedajo Romi?” se sprašuje bralec, ki se je pritožil na poskusni model vrednotenja nepremičnin. Na njegovem zemljišču so si Romi namreč na črno postavili hiše, on pa naj bi plačeval davek na stavbe in zemljišče, ki ga ne more uporabljati.

“Kdo je odgovoren? Vemo, da država, če ni druge rešitve, črne gradnje odstrani sama, tudi s helikopterjem, če je treba,” je ogorčen bralec, ki na nerešene probleme opozarja že 20 let.

Za zemljišče da, za hiše ne
“Za romske objekte, zgrajene na tuji zemlji, so obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin za parcele in objekte praviloma prejeli lastniki zemljišč, razen tistih, za katere so lastniki zemljišča ali stavbe že v popisu nepremičnin sporočili druge podatke,” pravijo na geodetski upravi.

Pojasnjujejo, da lahko lastnik zemljišča, ki se ne strinja, da je lastnik objekta, sporoči podatke o tistem, ki je po njegovem mnenju lastnik stavbe, ali pa izjavi, da on ni lastnik stavbe.

“V prvem primeru bomo v register nepremičnin kot lastnika vpisali osebo, ki jo bo sporočil lastnik zemljišča, v drugem primeru pa neznanega lastnika,” dodajajo geodeti in poudarjajo, da lastniku tako ne bo treba plačati davka za objekt, za zemljišče pa ga bo moral.

Občina je pristojna
Po zakonu o lokalni samoupravi je občina odgovorna za urejanje prostora, tudi za romska naselja. “V primeru romskega prebivalstva se ob urejanju nelegalnih naselij praviloma srečujemo s socialno šibkimi prebivalci, ki ne razpolagajo z zemljišči, na katerih imajo postavljene stavbe, zato mora občina tudi na tem področju prevzeti pobudo,” pravijo na ministrstvu za okolje in prostor.

Tudi če posameznega romskega naselja občina ne opredeli kot območja za neprofitno gradnjo, ga lahko komunalno uredi in lastnike nepremičnin na tem območju razlašča. Občina lahko tudi sama kupuje posamezna stavbna zemljišča, jih ureja na podlagi občinskih prostorskih aktov ali pa jih prodaja oziroma daje v najem romskim prebivalcem.

Legalizacija
Težave s cenitvami. “Občina je želela romsko naselje pred osmimi leti legalizirati. To se ni zgodilo zaradi velike razlike med uradnimi cenitvami zemljišč in zahtevkom lastnikov, ki jih je na omenjenem zemljišču 40. Romsko naselje je bilo pred desetletji sicer postavljeno na družbeni lastnini, a so bila zemljišča v postopku denacionalizacije pred desetimi leti vrnjena upravičencem,” pojasnjujejo na Občini Brežice.