"Sam grem danes z lopato in obut v gojzarje pomagat, čisto zasebno, v dolino Hrastnico. Tam je zaenkrat le za najbolj nujne zadeve vzpostavljen prevoz," mi pove po telefonu Jernej Tavčar, pristojen za stike z javnostjo na Občini Škofja Loka, ko ga kličem in prosim za informacije.
Župan Tine Radinja je enako kot številni njegovi drugi sodelavci na terenu. "Župan je zdaj tu, zdaj drugje," izvem od Katje Štucin, ki prav tako skrbi za obveščnost na Občini Škofja Loka. "In stvari so pod kontrolo!" odločno pove prijazna sogovornica.
Najprej se odpravim proti Partizanski cesti, skladišču Rdečega križa, na območju nekdanje vojašnice. Nudi se mi je neverjeten prizor. Nedaleč od vrtca Kamnitnik je parkirišče, ki pa je zdaj odlagališče. Kot bi imeli kosovni odvoz za četrtino Gorenjske oziroma kot bi se v Škofji Loki prav vsi meščani odločili, da se rešijo navlake ne le iz kleti, ampak tudi s podstrešja.
Ko nejeverno gledam in fotografiram, se pripelje kamion. In se vsuje. Vse živo. O ločevanju seveda v teh dneh nihče ne govori. Ker je enostavno nemogoče. Nima smisla ... Komunala Škofja Loka namreč v teh dneh odvaža kosovne odpadke, belo tehniko in naplavine oziroma les "od vrat do vrat".
Pri vhodu v skladišče RK zagledam sivolaso gospo s povito desno roko. V levi drži vrečko z rolicami toaletnega papirja. "Pes iz naše ulice me je ugriznil, medtem ko smo čistili," pove prostovoljki. Ura je malo čez 9., poškilim na seznam. V dobri uri je tako pomoč zase in tiste, ne morejo priti na Partizansko cesto 1, iskalo deset ljudi. Prisluškujem in razberem, da potrebujejo predvsem čistila in higienske potrebščine.
Predstavim se in prostovoljcem, ki prekladajo od vode do paketov, povem da sem novinarka. Najprej nagovorim gospo, ki ima na majici napisano, da je iz krajevne organizacije Rdečega križa Žiri. "Prejšnji teden sem bila na dopustu. Danes pa tu pomagam, prav tako tudi moj 12-letni sin, ki je tabornik in gasilec. Rekel mi je namreč, da bi tudi on rad pomagal," je povedala Anja Mohorčič, bolničarka Rdečega križa iz Žirov. "Tu bom še nekaj časa, potem grem še na teren, med tiste, ki potrebujejo pomoč."
Sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka Fani Mikš mi krepko stisne roko. In jo zadrži za pol minute ali pa še dlje. V očeh ji berem, da je trpi. "Doma sem iz Poljanske doline. Tam je zelo hudo: Gorenja vas, Hotovlja, Srednja vas, Hotavlje ... Osebno nisem bila prizadeta, imeli smo nekaj vode, a ni omembe vredno glede na to, kar je bilo drugod: v sami Škofji Loki recimo Sorška cesta, Demšarjeva cesta, ... od tu danes prihajajo ljudje predvsem po čistila in prav čistil nam že zmankuje. Do težje dostopnih terenov, se pravi Bodoveljske grape, Breznice in Sopotnice smo pomoč dostavljali sami, naši prostovoljci, bolničarji oziroma člani ekip prve pomoči pa na terenu nudijo tudi psihosocialno podporo. Nekateri so zelo psihično prizadeti in potrebujejo tudi to podporo," je dejala.
Na vprašanje, ali so imeli doslej dovolj paketov s hrano, pa je sekratarka odgovorila, da so v teh dneh dobili dostave: iz samega Rdečega križa Slovenije, več podjetij, tudi iz Hrvaške in italijanskega mesta Medicine, to je občine, ki je pobratena s Škofjo Loko. Krompir in čebulo je darovalo več kmetij. "Res iskrena hvala za tako velikodušno pomoč," je ganjena pripovedovala sekretarka Fani Mikš in pohvalila izjemo lep odziv prostovoljcev. Ti so vse dni, to je od 5. avgusta naprej, na terenu, samo na dan solidarnosti, 14. avgusta, jih je bilo 15 pri deljenju pomoči, mnogi od njih so odšli tudi na teren.
"Kako ste?" vprašam še Rudija Zadnika, predsednika Območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka. "Sam imam podoben problem. Veste, sem iz Mozirja. Tam mi je zalilo počitniško hišo ... Sam tako zelo dobro vem, kako je to, ko te nekdo gleda, kaj se ti je zgodilo. Na teren v Škofji Loki nisem šel, so pa šli seveda prostovoljci Rdečega križa. Ko razmišljam o vsem tem, pomislim, da ima vsaka nesreča dobro in slabo plat. Slabo je, ker so ljudje izgubili svoje imetje, dobra pa je, da malo pospravimo."
Na pripombo, da me je skoraj kap, ko sem zagledala neverjetne količine odpadkov le streljaj proč od skladišča Rdečega križa, pa Rudi Zadnik opozori, da je pač treba vse, kar je bilo poplavljeno, spraviti ven iz hiš.
V Škofji Loki so včeraj od Rdečega križa Slovenije dobili avto na štiri pogone, ki ga bodo, kot je dejal predsednik RK, uporabljali za prevoze na težkodopstopne terene. Doslej so namreč, kot sem ga razumela, zlasti številni gorski reševalci z osebnimi avti vozili to pomoč. A ti imajo zagotovo precej drugega dela oziroma druge naloge.
V OZ RKS Škofja Loka tudi ne zbirajo več hrane, ampak le denarne prispevke. Konec prejšnjega tedna je bilo na OZ RKS Škofja Loka nakazanih 12 tisoč evrov.
"In tudi v prihodnje bomo denar za določene zadeve še prejeli od Rdečega križa Slovenije. A naj pojasnim: vsi tisti, ki so se znašli v stiski, morajo zaprositi za pomoč na center za socialno delo. In preko centra za socialno delo bo tudi RKS dodeljeval pomoč. In tako se ne bo moglo zgodilo, da bi koga spregledali ali da bi dobil nekaj, kjer ni nobene potrebe," sklene Rudi Zadnik.
Skladišče je bilo polno do stropa
Škofjeločanka Marjana Jugovec je strokovna sodelavka OZ RKS Škofja Loka. "Ogromno hrane smo razdelili prejšnji teden. Skladišče je bilo namreč polno do stropa, zdaj je skorajda prazno. Že jutri, 15. avgusta, zjutraj pričakujemo donacijo Vzgojno delovnega centra v Ljubljani: oni so namreč organizirali zbiralno akcijo in to nam bodo dostavili. Sicer pa nam iz Rdečega križa dostavijo, če kaj potrebujemo. Še isti dan po zaprosilu dobimo bodisi prehranske pakete bodisi vodo."
V nadaljevanju je povedala, da je že napravila tudi statistiko. "Konec prejšnjega tedna smo razdelili več kot 50 tisoč litrov vode in 100 prehranskih paketov Rdečega križa. V tem trenutku smo že na 800 kilogramih te drobljene hrane. In opravljenih je bilo več kot 3000 prostovoljnih ur. Na terenu je bilo 18 naših bolničarjev, v povprečju pa vsak dan 50 prostovoljcev, članov RK. Mnogi med našimi bolničarji in prostovoljci so bili tudi osebno prizadeti, ampak so se odzvali in so šli na teren pomagat. Po cele dneve. "
V skladišču sta včeraj pomagala tudi bodoča študenta, ki preživljata "najdaljše počitnice." Gašper Rolih je zaključil srednjo strojno šolo v Škofji Loki in bo študiral na Fakulteti za strojništvo. Katjuša Trček je končala srednjo medijsko šolo, oktobra začne študij na Fakulteti za uporabne študije. Pojasnila sta, da sta kot mentorja delala v koloniji za otroke, ki jo Rdeči križ organizira v Marindolu ob Kolpi. Gašper je bil letos prvič v tej vlogi, Katjuša že osmič. Nekako logično je bilo torej, da sta tudi na dan solidarnosti prostovoljca. "Tukaj bova, dokler naju bodo potrebovali," sta zatrdila med ne ravno lahkim prenašanjem različnih paketov.
Delam že 12. dan zapored ...
Poslovim se od srčnih ljudi in na hitro skočim še v trgovino. V živilskih trgovinah so bile dan pred državnim praznikom in na dan solidarnosti tudi v Škofji Loki prav posebne razmere. Gneča je nepopisna. Okoli 11. ure je zmanjkovalo kruha. Od trgovke, ocenila bi, da je stara okoli 25, sem izvedela, da je v službi že 12. dan zapored. "Na srečo bomo prosti jutri, 15. avgusta," je dejala. Ona o kakršnemkoli prostovoljstvu oziroma dnevu solidarnosti s poplavljenci ni in niti ni mogla razmišljati. Prav tako kot marsikdo drug, ki je zaposlen v t. i. kritični infrastrukturi.
Razpršili so se
Prostovoljci so včeraj čistili tudi obrežje Poljanske Sore. Na poti do Zabrajde, to je območja pod Poljansko cesto, sem se, logično, malce izgubila. Naproti mi je prišel Miha Velikanje, tabornik, tudi eden od koordinatorjev 10-članske ekipe. "Danes, na dan solidarnosti, tako taborniki kot skavti in številni člani drugih društev čistimo in pobiramo smeti. Tako kot tisti prostovoljci, ki so se prijavili na aplikacijo, smo se razpršili po celotnem poplavnem območju, to je od Bodoveljske grape do sotočja Poljanske Sore in Selške Sore in potem naprej do Suhe, kjer je bil močno poškodovan most. ... Mi smo danes konkretno najprej pomagali enemu gospodu v hiši, ki jo je zalila Sora potem, ko je prej preplavila travnik in koruzno polje. Zdaj tu pobiramo odpadke, ki jih je odložila Poljanska Sora," je dejal.
Na travniku, na katerem je bilo veliko blata in mivke, in koruznem polju, ki je izgledalo, kot bi ga pregazila težka mehanizacija, je Mihova ekipa našla vse mogoče. Pobrali so veliko pločevink, več poginulih živali, med njimi so bile kače, pa tudi koza in riba. In celo roštilj! Večje lesene dele so s polja že prej odstranili kmetje oziroma lastniki.
Izpred mnogih hiš je Poljanska Sora odnesla ekološke otoke, polne zabojnike smeti. "Tudi nam, ki imamo taborniški dom na sotočju, je reka razbila okno, vdrla v prostore in odplavila uporabne stvari. Problem je, ker to še vedno nekje leži. Zato je treba vse to pospraviti v te črne vreče, ki jih bomo nato polne odložili na dogovorjenem zbirnem mestu, da jih bo prevzela komunala," je dejal sogovornik.
Taborniški dom društva tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka, ki ima 200 članov, večinoma otrok, stoji na poplavnem območju. In to je dejstvo, pravi Miha Velikanje. Slovesno so ga odprli leta 2008, potem ko so na istem mestu porušili hišo in zgradili novo stavbo. No, zdaj jim je, a ne prvič, zalilo kletne prostore, v katerih so prostor za druženje, kuhinja, kopalnica in tudi peč. Voda je prišla pod strop, kar 2,40 metra visoko. Zdaj bodo počakali, da se čimbolj prezrači, posuši. Za silo ga bodo usposobili tako, da bi potem konec septembra lahko začeli tedenskimi srečanji z otroki.
Najin pogovor zmoti hrup helikopterja. "Tako je tu že vse dni, vseskozi brni nad glavo. Spet kakšna reševanja ali pa kaj vozijo do hiš, kamor je še vedno težko priti z avtom," razlaga mladenič.
"Če se malo pohecam, eni so že travico posejali in pokrili s kopreno. Tako hitri so tu nekateri." še komentira Miha. Z drugimi prostovoljci se nato v močni sončni pripeki pogovajam o tem, kako vsi natančno vemo, da je zelenjava s poplavljenih vrtov neužitna in jo je treba nujno zavreči, medtem ko pa da pa ni čisto jasno, kaj je s krompirjem na poplavljenih poljih. Ki je pod zemljo ...
"Ne vem, ali ga bodo izkopali in ponujali na tržnicah? In kaj bo s to zemljo: koliko časa ne bo rodovitna?" je bila zaskrbljena ena od prostovoljk. Ugibamo, da bo moral poplavljeni gorenjski krompir na uničenje, tako da bo ga bodo trgovci še v večji meri uvažali iz Egipta in Francije ...
Na tem koruznem polju se natančno vidi, kje je udaril vodni val. Vse je poležano, ponekod skoraj zabito v tla. In tudi voda je očitno dolgo stala. "Iz našega taborniškega doma na sotočju voda je voda odtekla zelo počasi, več kot osem ur je trajalo ... To vem, kar sem bil v petek, 4. avgusta, ob pol petih zjutraj v taborniškem domu. Nekaj stvari sem še uspel spraviti na varno. Pričkovali smo, da bo poplavljalo, a ne, da bo tako obsežno in tako hitro... Ko pa je zatulila sirena, se je bilo treba umakniti," je obudil spomin Miha Velikanje.
Medtem je začelo sonce čedalje bolj pripekati. Katarina mi pove, da se je enako kot kolegica javila kot prostovoljka na civilno zaščito. "Z menoj je želel iti tudi sin, a sem mu odsvetovala, kajti ni bilo jasno, kam sploh bom dodeljena... No res je vroče, a sem se na srečo dobro zavarovala s kremo," je povedala in dodala, da je v Škofji Loki običajno zadnji teden avgusta deževno vreme in še, da jo je v luči te zadnje katastrofe izjemno strah, kaj bo jeseni, v oktobru.
Že med pogovorom sem na travniku zaznala vonj po gnojnici. Da se ne motim, so mi pritrdili tudi prostovoljci. In res, komaj smo se približali cesti, že se je pripeljal traktor s cisterno in pričel polivati travnik. Si predstavljate, blizu poldneva, pri skoraj 30 stopinjah Celzija. Očitno ima polne kapacitete, smo ugotavljali.
Popravljajo mostova
Le nekaj kilometrov naprej v Bodovljah je bilo tudi včeraj in bo po napovedih tudi v prihodnjih dneh pravo mravljišče. Vojaška vozila, vozila civilne zaščite in gradbeni stroji so zasedali del ceste.
Škofjeloški podžupan Robert Strah je stal tam z zvezkom v roki. "Enajsti dan je že tako ... Po nujnem intervencijskem reševanju ljudi zdaj rešujemo poškodovano infrastrukturo. Vzpostavljene so že vse nujne prometne povezave, vse ceste so prevozne. A čaka nas veliko dela pri novogradnji, konkretno tu v Bodovljah popravljajo zelo pomemben most, kajti tu vodita šolska in kolesarska pot. Kot napovedujejo, bo končan do 1. septembra."
Z Italijani, ki gradijo most v Bodovljah, včeraj nisem imela sreče. Dovolili so le, da jih fotografiram, eden od njih mi je v angleščini razložil, da ne on in nihče drug ne bo povedal ničesar.
Podžupan Strah mi je pozneje povedal, da se je Republika Italija izjemno odzvala in ponudila takšno pomoč, ki je idealna ob tovrstnih katastrofah. Štiri dni po ujmi oziroma takoj po koordinaciji so Italijani tu že pričeli z deli. Tu je 25-članska ekipa iz Republike Italije iz dežele Trentinsko - Zgornje Poadižje (Trentino-Alto Adige) in Benečije (Veneto): 17 jih je inženirjev iz civilne zaščite, osem je poklicnih vojakov.
Tako v Bodovljah, kjer je voda odnesla obe brežini, in tudi v Hrastnici, kjer je voda odnesla na novo zgrajeni most, zdaj ob pomoči Italijanov torej opravljajo sanacijo, mi je potrdil tudi podpolkovnik mag. Fedja Vraničar.
"Sem pripadnik Slovenske vojske in tu sem na prošnjo župana, da pomagam pri sanaciji teh dveh mostov, v kateri gre za državno pomoč, sodelujeta pa civilna zaščita in vojska. Ta projekt logistično in organizacijsko vodim od začetka do konca in bo trajal 14 dni. In Italijani se bodo vrnili, ko bodo dela končana," je še pojasnil podpolkovnik, ki je bil že med epidemijo covida koordinator zdravstvene službe za upravno enoto Škofja Loka. Ko so izredne razmer, me vojska posodi, je razložil sogovornik, katerega velika prednost je, da odlično obvlada italijansko.
O strahu in negotovosti
"V Škofji Loki so območja, ki so ob ujmah konstantno poplavljena. Zato je tudi tako pomemben projekt protipoplavne zaščite in upam, da bodo v teh razmerah vsi usvojili, da je to pomembno. Po drugi strani pa so bile presenečenje oziroma pravi šok izjemno hude poškodbe na infrastrukturi v Bodoveljski grapi, Sopotnici in Hrastnici. Pa tudi na Logu, kjer so vseljeni objekti. Prizadetim ljudem pomagamo v največji možni meri. Vendar večina tistih, ki ni mogla ostati v hišah, ni izkoristila možnost, da bi bivali v občinskih stanovanjih, ampak so se preselili k sorodnikov oziroma so se znašli po svoje. .. No, če smo iskreni, to stori vsak, če se le da," pripomni podžupan Strah.
Po podžupanovih besedah je škoda na občinski infrastrukturi ocenjena na več kot 50 milijonov evrov. Po pripovedovanju domačinov pa je na območju občine Škofja Loka v celoti odneslo ali je bilo poškodovanih kar 26 mostov. Že zdaj mnoge grabi stiska, kaj bo jeseni. Verjamemo da tiste, ki jih je zdaj zalilo 4. avgusta, čez mesec ali dva ne bodo mirno spali. Prav tako so že zdaj zaskrbljeni kmetje, ki so ostali brez dela njiv in imajo manj krme za živino.
Nerazložljivo
Za konec pa še nekaj, česar ne znam čisto dobro pojasniti in o čemer ni govoril nihče. Mojo pozornost na mostu v Bodovljah so pritegnila cvetlična korita. Povsod naokrog je bilo vse blatno, razrito in prašno, na mostu pa so cvetele bršljanke, rože, ki ljubijo sonce. Le čigava nežna roka jih je vzgojila in zdaj poskrbela, da zaljšajo ta svet, se sprašujem?
Enako kakor cvetijo rože v Bodovljah, je včeraj v Škofji Loki, in to v najlepših možnih barvah, zacvetela solidarnost. Sočutje in pripravljenost pomagati človeku v stiski sta tisto, kar nas dela ljudi. In nas presega.
P. s. Na koncu poobjavljamo video, ki ga je pred štirim dnevi na svoji FB strani objavil župan Občine Škofja Loka Tine Radinja.
Res je, cvetje na polici pomeni, da to ni le stanovanje ampak dom...Všeč mi je takšna simbolika in pozitivizem..
Bravo za avtorico prispevka. Končno ena prava novinarska reportaza. Tako se dela novinarstvo!! Ne pa prepisovanje iz družbenih omrežij ....