“Vse več je primerov, ko mladostniki, celo otroci, pa tudi drugi posnamejo sebe ali svoje vrstnike pri nasilnih dejanjih, trpinčenjih, poniževanjih, pretepih, ponašanju z orožjem in celo sestavljanju eksplozivnih teles, spolnih zlorabah … Skrivaj se snema tudi učitelje in vse to se brez soglasja prizadetih za vedno znajde na raznih medmrežnih skupinah, klepetalnicah, kot so Facebook, YouTube ter tudi drugi elektronski in tiskani mediji, ali pa vse to kroži okoli s pomočjo mobilne telefonije,” opozarja Toni Klančnik, raziskovalec področja zaščite zasebnosti otroka v medijih. Klančnik dobro pozna problematiko otrok, ko ti postanejo žrtev, predvsem s kriminalističnega vidika.
Mediji. V želji po objavljanju takšnih in drugačnih pikantnih zgodb tudi novinarji vse prevečkrat škodijo otroku. Zavedati bi se morali, da v medijih izpostavljen otrok ostane zaznamovan vse življenje.
V spremstvu odvetnikov
Za njegovo predavanje o tem, kako zaščititi mlade in njihovo zasebnost, je bilo precej zanimanja med ravnatelji šol na njihovem strokovnem srečanju v Bernardinu, kjer se je pokazalo, da jih ta problematika še kako muči. Vse pogosteje se namreč dogaja, da starši zaradi kakšne kršitve otrokove zasebnosti, svoboščine ali pa objave osebnih podatkov o njem, za kar ni bilo dano soglasje prizadetih, prihajajo na šolo kar v spremstvu odvetnikov.
Klančnik jih je seznanil z normativno ureditvijo tega področja in ponudil vrsto konkretnih napotkov, kako v odnosih do medijev skrbeti za varstvo osebnih podatkov in integriteto otrok.
Nedopustno izpostavljanje
“Ne smemo posredovati konkretnih podatkov, ki omogočajo prepoznavo otroka in pri tem se zavedajmo, kakšne so lahko posledice njegove medijske izpostavitve skozi nadaljnje življenje. Ali se bo tak otrok sploh še upal v krog vrstnikov, v šolo?” jim je postavil na vest.
