Jakčeva učenka
Melita Vovk se je rodila 14. junija 1928 v znameniti blejski gostinski in hotelirski rodbini. Študirala je na Akademiji za uporabno umetnost v Ljubljani ter v letih 1951-1953 nadaljevala na specialki za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu, kjer je opravila tri semestre. Diplomirala je leta 1972 pri profesorju Riku Debenjaku.
Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53, ki so jo sestavljali še Milan Berbuč, Mire Cetin, France Peršin, Marko Šuštaršič, Marjan Tršar in Drago Tršar. Učila je na nižji gimnaziji na Bledu, bila je višja strokovna sodelavka za scenografijo na Akademiji za igralsko umetnost, delovala je tudi kot svobodna umetnica. Upokojila se je leta 1984.
Narisala veliko slavnih prijateljev
Umetnica sama je povedala, da je umetniško žilico podedovala po materi, hčerki Irme Polak, slovite slovenske operne pevke v Zagrebu. Prepotovala je domala vso Evropo. Kot so zapisali na Občini Bled, se za vsako njeno sliko, portretom ali ilustracijo skriva namig za zanimiv roman o njenih potovanjih in iskanju obraza umetnosti. Veliko slavnih obrazov, s katerimi se je družila, je tudi narisala: Božidarja Jakca, Lili Novy, Heinricha Bölla, Josepha Beuysa in druge.
Njeno temeljno izrazilo je bila risba - sprva čista, realistična, obrisna risba, ki jo je sčasoma s skiciozno potezo dopolnjevala z značilnimi karikiranimi detajli in tako dosegla specifično humorno naravnanost predvsem ilustratorskega dela. Posvečala se je tudi scenografiji in kostumografiji ter sodelovala pri več kot 50 predstavah za gledališče.
Ilustrirala pravljico Juri Muri v Afriki
Težišče njenega dela je bila ilustracija. Tako pri delu za mlade in odrasle kot v osnutkih za sceno in kostume se je z bogato likovno ustvarjalno domišljijo in poglobljenim razumevanjem vživljala v literarne predloge. Portretirala je ob kongresih PEN na Bledu, srečala se je s Samuelom Beckettom in Arthurjem Millerjem, kot prva je ilustrirala pravljico Juri Muri v Afriki avtorja Toneta Pavčka.
Napisala pa je tudi več duhovitih potopisov in jih opremila z lastnimi risbami ter strokovnih člankov in spominskih zapiskov. Široka razgledanost, živo zanimanje za družbena dogajanja in vsebino medčloveških odnosov so jo z njej lastno človečnostjo, smislom za humor in blago ironijo ter kritičnostjo vodila pri likovnem in publicističnem delu, so še zapisali na blejski občini.
