"Zlorabil je sodišče in onečastil sodniško funkcijo. S tem je načel zaupanje v sodstvo, ki pa je temelj za normalno delovanje družbe. Vse to zahteva odmero neke primerne kazni," je prepričana ljubljanska sodnica Vladislava Lunder, ki je včeraj kot prva sodnica v zgodovini Slovenije obsodila poklicnega kolega iz Celja, sodnika Milka Škoberneta.
Za sodnico ni bilo dvoma
Lundrova je zato Škoberneta kaznovala s petimi leti in pol zaporne kazni (grozilo mu je največ osem let zapora), ker ne dvomi, da obstaja več kot dovolj dokazov, da je prejel vsaj 18 tisoč evrov podkupnine, da je za Esada Čehajića uredil umik tiralice in odpravo pripora.
Škoberne, ki na razglasitev sodbe ni prišel, se bo zoper sodbo sicer pritožil. Že od januarja predlani, ko so ga z omenjeno vsoto denarja ujeli in aretirali po večmesečnem sledenju in preiskovanju, namreč Škoberne zagotavlja, da je kot sodnik vedno deloval pošteno. A sodnica, ki mu je poleg zaporne kazni odredila skoraj 20 tisoč evrov denarne kazni, temu ne verjame.
Lahko ostane brez službe
Če pa Škoberne višjega sodišča s pritožbo ne uspe prepričati, da ni koruptiven, bo včerajšnja sodba postala pravnomočna in bo nemudoma ostal brez sodniške funkcije, ki je sicer trajna. Sodniške službe sicer ne sme opravljati že skoraj dve leti, saj so ga začasno suspendirali, ko so proti njemu začeli sodni proces.
Sporočilo: sistem deluje
Njegovi poklicni kolegi na drugih sodiščih – med drugim tudi na vrhovnem, ki je Škoberneta suspendiralo in odredilo nadzor nad njegovim delom – sodbe ne želijo komentirati, dokler ne postane pravnomočna. Predsednika dveh večjih okrožnih sodišč, kranjskega in ljubljanskega, pa se strinjata, da niti v sodstvu ni nedotakljivih. "Pokazalo se je, da se je pravosodni sistem sposoben spopasti z nepravilnostmi tudi v lastnih vrstah," je prepričan šef ljubljanskega sodišča Anton Panjan.
Njegova kolegica iz Kranja, hkrati predsednica Slovenskega sodniškega društva, Janja Roblek pa poudarja, da je bil Škoberne včeraj obsojen "zaradi dejanj, ki bi morala biti sodnikom tuja. Če pa ta sodba postane pravnomočna, bo tudi dokončno dokazano, da je sistem sposoben prepoznati najbolj zavržena in najhujša kazniva dejanja lastnih zaposlenih, da je sposoben prepoznati storilce ter jih ustrezno procesirati in sankcionirati. Znamo ločiti, kaj je prav in kaj narobe."
Škoberne je bil na Dunaju
Škobernetovim kolegom pa se zdi neprimerno, da ga na razglasitev lastne sodbe sploh ni bilo. Ne glede na to, da ima do tega pravico tako kot vsi drugi, ki jim sodijo. "Samo da s tem kaže določen odnos do sodstva oziroma sistema, znotraj katerega je še vedno zaposlen," dodaja Roblekova.
Škoberne naj bi sicer sodišču že vnaprej napovedal, da v ponedeljek nima časa zaradi poti na Dunaj.
Do zdaj so bili na zaporne, pogojne in denarne kazni obsojeni zaposleni praktično v skoraj vseh poklicih, predstavniki javnega sektorja in ožje državne uprave ter vseh vej oblasti v državi.
Policisti. Nekdanji poveljnik specialne enote Srečko Felix Krope je bil predlani obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja. Trem pripadnikom enote je namreč naročil, naj gredo službene šotore postavit za zasebno zabavo tedanjega svetovalca notranjega ministra.
Novinarji. Boruta Tavčarja, novinarja časopisa Delo, so oktobra obsodili na skoraj 2.000 evrov denarne kazni zaradi domnevne razžalitve Zorana Jankovića. Večkrat pa je bil v zadnjih letih tako na pogojno zaporno kot na denarne kazni obsojen Bojan Požar.
Cariniki. V 90. letih je bilo kar nekaj carinikov obsojenih zaradi zlorab pri vračilu DDV. Novembra Andrej Šedivý, ki je vsaj v 61 primerih potrdil zahtevek za vračilo DDV, čeprav je vedel, da blago ni šlo iz države. Letos pa tudi carinik, ki je denar od kazni za tujce brez vinjet spravljal v žep.
Športniki. Nekdanji član reprezentance smučarskih tekov Matej Soklič, ki so mu sodili zaradi domnevnega napada na kranjskogorskega policista iz maščevanja, je bil oproščen. Nekdanji hokejist Gregor Polončič pa je obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi napada na znanca.
Tožilec. Nekdanji murskosoboški tožilec Robert Stojko je bil zaradi prejemanja podkupnine marca obsojen na leto in pol zapora, ki ga že prestaja. Policija ga je aretirala med predajo 40 tisoč evrov, ki jih je prejel v zameno, da bi pripomogel do oprostilne sodbe.
Predsedniki strank. Prvak Slovenske demokratske stranke Janez Janša je bil junija obsojen na dve leti zapora zaradi domnevne koruptivnosti pri državnem nakupu vojaških oklepnikov patria. Zoper sodbo se je pritožil, zato še ni pravnomočna.
Šolniki. Branko Kandrič, nekdanji profesor geografije na mariborski gimnaziji, je pravnomočno obsojen na leto in pol zaporne kazni zaradi spolnega nadlegovanja dijakinje. Neuradno naj bi kazen že prestajal v mariborskih zaporih.
Odvetniki. Brane Gorše je bil aprila obsojen na štiri leta zapora zaradi zlorabe položaja pri vodenju stečajnega postopka HKS Sicure. Zoper sodbo se je pritožil, zato še ni pravnomočna. Trenutno pa sodišče proti njemu vodi še en postopek zaradi podobnega kaznivega dejanja.
Župani. Koprskega Borisa Popoviča je zadnja leta sodišče večkrat obravnavalo. Med drugim zaradi domnevnih zlorab položaja, davčnih utaj in razžalitev. Nazadnje je bil marca pravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi razžalitve bivšega šefa kriminalistov v Kopru.
Menedžerji. Trije nekdanji šefi nekdaj uspešnih podjetij, Bine Kordež, Hilda Tovšak in Dušan Črnigoj, prestajajo zaporne kazni zaradi koruptivnosti, zlorab položaja in drugih kaznivih dejanj gospodarskega kriminala.
Vojaki. Nekaj zaposlenih v Slovenski vojski je bilo v zadnjih letih obsojenih zaradi povzročitve prometnih nesreč iz malomarnosti. Nihče od vojakov pa do zdaj ni bil obsojen zaradi napak pri vojaškem delovanju.
... v ponedeljek nima časa ...
Iz sodbe lahko zaključimo, da je oseba določena za odstrel, za primer pomiritve ljudstva in da je premajhna riba (ala kordež)
Morda pa je še kanček zdravega v tem sodstvu... bo treba počakati na končne epiloge.