Pred hišami nočejo drobilnice odpadkov, neverjetno, kaj jim je uspelo

V središču Suhe krajine, Žužemberku, je zraslo novo naselje Klek. Prebivalci so se veselili mirnega življenja v idiličnem okolju, a je njihova pričakovanja skalila napovedana gradnja predelovalnice nenevarnih gradbenih odpadkov vsega 300 metrov zračne linije stran. V strahu pred hrupom, prahom, predvsem pa izredno povečanim prometom težkih tovornjakov skozi mestece, so se povezali v civilno iniciativo (CI) Za občane in okolju prijazno občino Žužemberk. Na nedavni seji občinskega sveta so, kar danadanašnji ni pogosta praksa, dobili soglasno podporo. Toda predstavnik CI Iztok Gliha opozarja, da je pomebna bitka dobljena, vojna še ne.

Iztok Gliha D. M.

Po dva evra za kvadratni meter

"Občina je 23. maja lani za 71.638 evrov (z DDV, op.a.) na dražbi prodala 29.360 kvadratnih metrov veliko zemljišče v opuščenem peskokopu. To je zelo poceni, po dva evra na kvadratni meter brez DDV, povsod drugje so parcele dražje. Edini dražitelj, podjetje Eltim iz Gabrovčca v občini Ivančna Gorica, je moral zagotoviti tudi bančno garancijo v višini 700.000 evrov, s katero se je zavezal, da bo uredil brežine," nam je povedal Gliha.

Po njegovih besedah se je začelo 4. marca z razgrnitvijo dopolnil k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu (OPPN) Poslovne cone Klek, v kateri je bil predviden tudi člen, ki je dovoljeval postavitev sežigalnice odpadkov: "Občani, takrat še nismo bili povezani v CI, smo dosegli, da so ga umaknili, smo pa takrat izvedeli za načrtovano gradnjo centra za predelavo nenevarnih odpadkov. Drobili naj bi armiran beton, opeko, keramiko, in to industrijsko, ne samo za občane Žužemberka."

Žužemberk nima niti obvoznice

Predstavnikom CI je direktor Eltima Darko Perko povedal, da predvideva predelavo 150 kubičnih metrov odpadkov na dan, kar naj bi pomenilo vsaj 20 težkih kamionov vsak dan v eno smer. "Žužemberk pa nima niti obvoznice, cesta skozenj je ozka, v enem delu stoji celo tabla za zožanje, kjer imajo prednost vozila iz ene smeri. Tik ob cesti je tudi šola," je pojasnil Gliha. In to še ni vse: "Neposredno ob parceli, kjer je načrtovana predelova gradbenih odpadkov, sta čistilna naprava in zbirno reciklažni center, kamor lahko že zdaj vozimo odvečen material. Toda za oboje, čistilno napravo in odpad, je bilo predvideno širjenje na lani prodano zemljišče, saj je prebivalcev v občini vse več. Širitev je zdaj onemogočena," je povedal Gliha. "Zraven predelovalnice odpadkov je tudi gasilski poligon, zgradili pa naj bi še športno-rekreacijske in turistične objekte. Ne razumemo, kako gre to skupaj."

Župan Jože Papež ob našem aprilskem pogovoru ni bil naklonjen civilni iniciativi: "Nastala je na pobudo gospoda, ki zavaja ljudi, da bodo tukaj nevarni odpadki. Vendar jo spoštujem in sem zato sklical zbor občanov, na katerem bomo predstavili projekt v pravi luči in naše stališče, da je vse namenjeno prvenstveno njim. Hrupa in prahu ne bo. Če bi bilo kaj spornega, bi to ustavil."

Še naprej zbirajo podpise

Občani so na zboru konec aprila dosegli, da so njihove sklepe pred nekaj dnevi obravnavali na seji občinskega sveta. V CI takšnega odziva svetnikov verjetno niso pričakovali: "Naše sklepe so soglasno podprli in med drugim sprejeli odločitev, da naj da občinska uprava negativno mnenje na pridobivanje gradbenega dovoljenja." Kot je povedal Gliha, cilji še niso v celoti doseženi: "Občina mora spremeniti OPPN poslovne cone Klek, na kar moramo biti občani pozorni in redno spremljati, da se postopek ne zavleče. Javno razgrnitev pričakujemo poleti. Poleg tega zahtevamo, da se zemlja v 'pruhu' odkupi nazaj in se s tem prenehajo vse aktivnosti za izgradnjo centra."

Ci še vedno zbira podpise, do danes jih je na listi že več kot 600.

Produkt bi prodajali na gradbišča

Direktor Eltima Darko Perka že ves čas razlaga, da sežigalnice odpadkov niso nikdar načrtovali, pač pa sončno elektratno z močjo med 800 kW in 1 MW, ki naj bi jo umestili na urejene etaže: "S tem postopkom smo že proti koncu in smo imeli javno predstavitev, sedaj pa smo v končni fazi pridobivanja mnenj. Na drugem delu je še približno 9000 kvadratnih metrov parcele, kjer je že od leta 2012 določena namenska raba za predelavo nenevarnih odpadkov. Ob nakupu kamnoloma smo načrt prilagodili tako, da tam postavimo objekt za predelavo teh odpadkov, drobili bomo asfalt, beton, opeko in kamen, produkt pa prodajali na gradbišča."

Zatrdil je, da je drobilec opremljen s protiprašnimi šobami, prometa pa, da ne bo več: "Domačini morajo material že zdaj nekam odvažati, zdaj ga bodo lahko bližje. Je pa center namenjen predvsem občini Žužemberk, Novo mesto takšnega že ima, Ivančna Gorica ga bo dobila kmalu."

Zahtevali bodo odškodnino

Kot nam je povedal po seji občinskega sveta, so bili občani pri zbiranju podpisov zavedeni: "Nasprotovali so postavitvi sežigalnice, ki pa je sploh ni nihče omenjal."

Poudaril je še, da je bila za zemljišče, kjer naj bi stala drobilnica, namenska raba za gradnjo odobrena že pred osmimi leti: "Če ne smemo več graditi na stavbnih zemljiščih, kje pa sploh še lahko? In, enako pomembno, kam domačini zdaj vozijo gradbene odpadke? V Žužemberku je bilo v zadnjem času zagotovo porušenih več hiš, ki so jih 'skipali' v jame. To ni samo problem te občine, ampak tudi drugih, kjer ni urejenih predelovalnic odpadkov. Lahko vam pokažem najmanj 10 črnih odlagališč."

Perko za zdaj še vztraja pri postavitvi drobilnice, ker "dosedanji sklepi niso pravno zavezujoči", če pa bo občina gradnjo preprečila, "bomo zahtevali odškodnino, primerno našim vložkom".