Slovenija > Črna kronika
7983 ogledov

Obtoženih kar 30, v zapor ne gre nihče

Nesreča-parkirišče Profimedia Fotografija je simbolična.
Zavarovalnica Triglav zaradi goljufije, ki v kazenskem postopku ni bila dokazana, še vedno zahteva dobrih 200.000 evrov odškodnine.

Sojenje, ki se je včeraj končalo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, je bilo očitno potrata časa in denarja. Trajalo je dve leti in pol, zavarovalniške goljufije pa je bilo obtoženih kar 30 ljudi, a je tožilstvo potem, ko je dvojica priznala krivdo in dobila pogojno zaporno kazen, zoper 24-terico umaknilo obtožnico, ker ni bilo dovolj dokazov. Tako so ostali samo štirje, prvoobtožena nekdanji cenilec pri Zavarovalnici Triglav Gregor Krašnja in lastnik mengeškega podjetja Avto A-Ž Zdenko Žinkovič, ter prijavitelja škod Bojan Jagodic Oven in Kristian Robar.

Kar 61 škodnih dogodkov že zastaralo

Včeraj so bili vsi oproščeni. Tožilec Matej Peterca je sicer za Krašnjo in Žinkoviča predlagal po dve leti in pol zapora, za Jagodic Ovna šest mesecev pogojnega s preizkusno dobo dveh let in za Robarja devet mesecev pogojnega, z enako preizkusno dobo.

Peterca se je v obtožbi osredotočil na 99 prijavljenih škodnih dogodkov med letoma 2012 in 2015, večina se jih je pripetila na parkiriščih v Ljubljani, Mengšu, Vodicah, Trzinu, Kamniku in okolici, v njih pa naj bi prvotno soobtoženi v trzinski poslovalnici Zavarovalnice Triglav na osnovi kasko zavarovanj prijavljali poškodbe vozil, ki se niso zgodilo oziroma so se drugače, kot so zatrjevali. V resnici je bilo za pregon aktualnih le še 38 škodnih dogodkov, 61 jih je po desetih letih že zastaralo.

Krašnja naj bi ocenil domnevno fiktivne poškodbe in poskrbel za izplačila, popravila pa naj bi prevzel Žinkovič, čigar podjetje se ukvarja s popravili, vzdrževanjem in trgovino z avtomobili in njihovimi deli. Te naj bi med drugim po potrebi zamenjal z novimi, čeprav jih v resnici menda ni.

Slabe fotografije

Toda senat, ki si je ogledal nekaj avtomobilov, je lahko samo ugotovil, da so bili popravljeni, ne pa tudi, kdaj – ob prijavljenih škodnih dogodkih ali kasneje. Tudi fotografije, največkrat slabe kakovosti, niso koristile. Sodni izvedenec ni mogel niti potrditi, ali je bilo treba poškodovana stekla zamenjati, ali ne.

Predsednik senata Martin Jančar je tako četverico oprostil po načelu in dubio pro reo: "Ni torej bilo moč ugotoviti, ali je prišlo do škode ali ne, in ali so bila opravljena popravila ali ne, v dvomu pa je treba obtožence oprostiti."

Ni pa dvoma, da so bile dobavnice ponarejene, a to spada med druga kazniva dejanja, in ne goljufijo. Zavarovalnica Triglav je bila za svoj premoženjskopravni zahtevek v višini 203.200 evrov napotena na pravdo, stroške kazenskega postopka pa bomo poravnali davkoplačevalci.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.