Oddelek za gospodarsko kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Celje je na tožilstvo podal kazensko ovadbo v primeru 22 kaznivih dejanj korupcije, dajanja in jemanja podkupnin. Preiskava se je začela leta 2019, v okviru preiskave pa je bilo izvedenih več kot sto posameznih preiskovalnih dejanj.
Kazensko so ovadili 14 fizičnih in šest pravnih oseb. Med fizičnimi osebami so štirje javni uslužbenci iz dveh občin na območju Celja, ki so od leta 2015 dalje zloralbljali svoj položaj. "V nobeni občini ni med osumljenimi župan. Gre za zaposlene v posameznih oddelkih za razvoj, investicije, okolje …" je pojasnil vodja oddelka Ervin Stojnšek. Preostale fizične osebe, ki so bile kazensko ovadene, so povezane s šestimi pravnimi osebami, subjekti zasebnega prava. Po Stojnškovih besedah gre za manjša podjetja.
Ovadeni javni uslužbenci so ponudnikom gradbenih storitev omogočali pridobitev poslov, ti pa so jim v zameno dajali podkupnine, tako v denarju kot v darilih. Na posamezen primer naj bi dobili od dva do štiri tisoč evrov. Javni uslužbenci so priredili razpise za točno določenega izvajalca, ali namerno razveljavili postopek javnega naročanja ter ob njegovi vnovični izvedbu privilegiranega ponudnika seznanili s konkurenčnimi ponudbami, s čimer so ga postavili v privilegiran položaj.
Javni uslužbenci so se v postopkih evidenčnega javnega naročanja s ponudniki dogovorili, da so jim posredovali več različnih ponudb. Po prejetju vseh ponudb so nato posegli v že prejete ponudbe, tako da so nadomestili ponudbo točno določenega ponudnika s ponudniku bolj ugodno ponudbo, s čimer so mu omogočili pridobitev posla in največji možen dobiček glede na konkurenčne ponudbe.
V postopkih javnega naročanja s presojo prispelih ponudb, kjer ni potrebno izvesti objave javnega naročila na portalu, so javni uslužbenci izbrali svoje favorizirane ponudnike s pomočjo t.i konkurenčnih ponudb. V takih primerih se je postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno, pri čemer so favorizirani ponudniki osumljenim vnaprej posredovali imena ostalih fiktivnih ponudnikov, ki so jim nato osumljeni javni uslužbenci poslali povpraševanje, nato pa so izmed fiktivnih kontra ponudb, z dogovorjeno vsebino, izbrali "najugodnejšo" ponudbo že vnaprej izbranega ponudnika.
Za prejem kontra ponudb so se dogovarjali ponudniki, ki so si "usluge" vračali, s čimer so drug drugemu omogočali, da so lahko pridobivali posle in tako izrivali konkurenco.
V postopkih javnega naročanja so bila kršena načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Z izpodrivanjem konkurence so ustvarjali monopol, pri čemer so neupravičeno ustvarjali dodaten dobiček, saj jim je to omogočalo, da so podajali ponudbe, ki so bistveno presegale realne vrednosti na trgu. Ponudniki so namerno višali ceno, saj so se zavedali, da bodo dogovorjene konkurenčne ponudbe kljub temu presegale vrednost njihovih ponudb, s čimer so si na nezakonit način pridobivali protipravno premoženjsko korist. Ponudniki storitev so tako dodatno pomagali k dvigu vrednosti takšnih storitev na trgu, kar je pripomoglo k pridobivanju višjih dobičkov, posledično pa tudi k višji porabi javnih sredstev za izvajanje gradbenih storitev.
Do zlorab je prihajalo v vseh fazah gradnje, in sicer projektiranju, izgradnji in nadzoru. Preiskava je pokazala, da so bili izvajalci med vsemi fazami med seboj povezani oz. so imeli prijateljski odnos, zato se zastavlja tudi vprašanje o ustrezni izvedbi nadzora nad izvedenim delom, kakor tudi o kakovosti izvedenih del.
Ponudniki storitev so si med seboj izmenjali več kot sto konkurenčnih ponudb.
Ker so vsi deležniki zavestno dvigovali vrednost razpisanih poslov, je bila občinskemu in državnemu proračunu povzročena premoženjska škoda v višini več sto tisoč evrov. Težko pa je oceniti realno vrednost, saj je škoda nastajal tudi posredno. Poleg tega pa so škodo utrpela tudi konkurenčna podjetja, ki se niso posluževala nezakonitih načinov pridobivanja poslov.
Preiskavo so začeli na podlagi več prijav, je še pojasnil Stojnšek.
Kaj je pa z Bavčarjem ????? tega bi treba z kuglo vklenit
Ko bo za to zagrozena kazen od 8 do 15 let bo mir. prej ne.
ja sej če bi bil sam župan toliko mandatov, bi si rekel ... ah, kradejo, pa dejmo še mi... ja, samo to zasvoji, to je droga, kot igre na srečo ali kraja izdelkov v štacuni... kleptomani so že itak not… ...prikaži več padli... župani so pa kot pijandure, ki jim vsak dan nalijo rujnega al pa drogeraši... provizija pade... ja kdo se pa ne bi navadil tega in navada je lahko psihična zasvojenost... kdo se pa ne počuti dobro, ko mu kapne kaj zraven... te trajne mandate bi morala država ukinit TAKOJ!