Tožilka je napovedala pritožbo, ker se ne strinja s tem, da Josipu Leskovarju ni dokazana krivda. Sodišče je nedvomno ugotovilo, da je bil Leskovar v času storitve tega dejanja umora neprišteven.
Sodnica je priznala, da na podlagi dokazov ni dvoma, da je Leskovar z nožem 11-krat zabodel Pusta. Kar je naredil ima vse zakonske znake kaznivega dejanja uboja, medtem ko mu tožilstvo očita umor, ki naj bi ga storil iz brezobzirnega maščevanja.
Pokojni je Leskovarja v otroštvu spolno zlorabljal. Ko ga je pred umorom Leskovar srečal, so se mu pred očmi prikazali dogodki iz otroštva. Bil je v stanju zamegljene zožene zavesti in se je zavedel šele, ko je okrog sebe slišal kričanje in je na tleh zagledal mrtvega Pusta.
Psihiatra sta potrdila, da je bil Leskovar v stanju zožene zavesti in da se dejansko ni imel v oblasti. Imel je hudo začasno duševno motnjo, zaradi katere je bil neprišteven. Podane so okoliščine, ki izključujejo njegovo kazensko odgovornost.
Sodnica je pojasnila, da tožilka ni predlagala obveznega psihiatričnega zdravljenja, sodišče pa mu ga kar tako tudi ne more odrediti.
Starša, ki zahtevata odškodnino v višini 27 in 23 tisoč evrov sta napotena na pravdo. Ne glede na pričakovanja svojcev ima obtoženi pravico do pravičnega sojenja, je dejala sodnica. Stroški sojenja in Leskovarjevega zagovornika gredo iz proračuna.
