"Policisti so v Ljubljani prijeli bolgarska državljana, ki sta s ponarejeno bančno kartico in pravo varnostno kodo dvignila najmanj 810 evrov." Zapis iz črne kronike, ki v času, ko je v vsaki denarnici vsaj nekaj plačilnih kartic, marsikomu požene strah v kosti.
Po poročanju Spiegla je samo v Nemčiji in to samo v prvem polletju lanskega leta zloraba kartic prizadela kar sto tisoč ljudi. Nepridipravi v primerih "skimminga" s posebno napravo, nameščeno na bančni avtomat, s kartice imetnika kopirajo magnetni zapis in nato ustvarijo novo, ponarejeno kartico. Potrebujejo le še varnostno kodo PIN, ki jo mnogokrat dobijo kar tako, da na bankomat dodajo kamero, ki snema uporabnikove gibe po tipkovnici.
Rešitev je slovo magnetnemu traku
Nemški kriminalistični urad je zato vse banke, ki poslujejo v državi, pozval, naj čimprej začnejo z uvajanjem kartic brez magnetnega zapisa in zgolj s čipom. S tem bi vsem, ki služijo na račun "skimminga", prirezal krila, saj so čipi oziroma tehnologija EMV veliko varnejši. Za okoli pet odstotkov strank, ki bi zaradi potovanj v tujino, zlasti izven Evrope še vedno potrebovale kartice z magnetnim trakom, pa svetujejo možnost dveh kartic – ene s čipom, druge, ki bi bila večino časa neuporabljena in tako na varnem, pa s trakom.
In pri nas?
Z vprašanjem, ali kaj podobnega načrtujejo v Sloveniji, smo se obrnili na tri največje slovenske banke, NLB, NKBM in Abanko. Le pri NKBM na željo strank že omogočajo izdajo kartic tudi brez magnetnega zapisa, medtem ko v NLB in Abanki pravijo, da je slovo od magnetnega zapisa odvisno od tehnološke nadgradnje kartičnega sistema drugod po svetu.
V NLB in Abanki menijo, da je zlorab slovenskih strank za zdaj razmeroma malo, ob upoštevanju pravil uporabe pa stranka, ki so ji zlorabili kartico, ne odgovarja za finančno škodo. V NLB še dodajajo, da je trend zlorab slovenskih strank veliko bolj v porastu na medmrežju.
