"Ne obiskujejo nas le člani, ampak tudi tako imenovani uporabniki, ki sicer nimajo članske izkaznice, uporabljajo pa lahko vse storitve splošnih knjižnic razen izposoje gradiva na dom. Gre za informacijsko opismenjevanje vseh ciljnih skupin prebivalcev, izobraževalne dogodke v okviru vseživljenjskega izobraževanja, kulturne prireditve in druge dogodke," poudarja Vesna Horžen, predsednica združenja splošnih knjižnic. Lani je bilo v vsaki od 58 osrednjih knjižnic 378 različnih prireditev.
Tudi iz ljubljanske mestne knjižnice so nam sporočili, da večjega upada članstva ne beležijo in da gre zgolj za statistično pričakovana nihanja. V zadnjem letu je bil po njihovem obisk nižji predvsem zaradi odprtosti knjižnic in ne zaradi večje uporabe elektronskih knjig.
"Leta 2014 je prenehala delovati enota Knjižnica Brdo, dve knjižnici sta bili zaprti zaradi prenove - Knjižnica Šentvid več kot polovico leta, Knjižnica Savsko naselje pa eno leto, konec leta je bila poplavljena Knjižnica Kolodvor in je od takrat naprej zaprta. Obiskovalci knjižnic še vedno množično posegajo po tiskanih knjigah," pravi Jelka Gazvoda, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana.
"Glede na izkušnje s storitvijo izposoje e-knjig (omogočamo ga prek portala Biblos) ocenjujemo, da je tehnološki razvoj na tem področju ta trenutek manj verjeten razlog za padanje članstva," dodaja Horženova. Knjižničarji sicer priznavajo, da e-knjige spreminjajo bralne navade našega prebivalstva, čemur se poskušajo prilagoditi.
Manj berejo srednješolci
"Knjižnična mreža, ki zadovoljuje potrebe mladih, je v našem prostoru zelo kvalitetna in razvejana. V knjižnice zahajajo ves čas svojega učnega obdobja in iščejo predvsem gradivo, ki ga potrebujejo za svoje obveznosti v zvezi z izobraževanjem," pojasnjuje Horženova, v ljubljanski mestni knjižnici pa opažajo, da otroci v predšolskem obdobju in osnovnošolci knjižnico pogosto obiskujejo knjižnico.
"Srednješolci pa so populacija, ki manj pogosto obiskuje knjižnico in za to obdobje je tudi značilno, da dijaki manj berejo," pravi Gazvoda, ki še dodaja, da so osnovnošolci poleg kategorije zaposlenih članov njihova druga najmočnejša kategorija.
Država da vse manj denarja
Financiranje knjižnic se zmanjšuje že od leta 2009, opozarjajo knjižnice. Najbolj je proračun za nakup knjig oklestilo ministrstvo za kulturo, nekoliko manj lokalne skupnosti, ki prispevajo okoli 95 odstotkov vseh sredstev za delo knjižnic.
"Več kot deset milijonov obiskov v splošnih knjižnicah v letu 2013 dokazuje, da so se knjižnice zmanjševanju sredstev prilagodile tako, da so poiskale nove priložnosti in načine opravljanja svojega poslanstva in poleg izposoje knjižničnega gradiva uporabnikom ponudile še številne nove storitve," pravi Horženova.
ob internetu ter elektronskih knjigah knjižnice sploh niso potrebne več ... knjižnice enostavno spremenit v muzeje ...