Z zvišanjem minimalne plače na 562 evrov neto bi lahko minimalno plačo prejemala več kot četrtina delavcev v Sloveniji, kar je 2,5-krat več kot do zdaj. Novembra je namreč po podatkih davčne uprave kar 205 tisoč zaposlenih imelo neto plačo do višine 562 evrov (v to so zajeti tudi tisti, ki niso delali polni delovni čas in ki so se zaposlili sredi meseca).
Po zadnjih podatkih Eurostata iz leta 2007 je najvišji delež ljudi z minimalno plačo imela Francija (12,9 odstotka), takoj za njo pa Bolgarija z 12,43 odstotka. Slovenija je bila s 3,4 odstotka ljudi, ki delajo za minimalno plačo, rahlo pod petodstotnim povprečjem EU.
Država omejuje trg
“Tako velik delež ljudi z minimalno plačo kaže, da je država precej regulirana. Minimalna plača je tako visoko postavljena in je zelo močno zavezujoča za veliko ljudi. To pomeni, da smo administrativna država in da trg ne opravlja svoje funkcije oziroma je pri delovanju močno omejen,” meni ekonomist Sašo Polanec. Po njegovem mnenju “tujci ne bodo tako radi vlagali v Slovenijo, dokler produktivnost ne bo narasla do te mere, da bo minimalna plača spet manjša od povprečne. To pa lahko traja nekaj let.”
Ugledu države ne škodi
In kako lahko visok delež ljudi z minimalno plačo vpliva na ugled države v svetu? Nekdanji veleposlanik v Parizu in Teheranu Jožef Kunič odgovarja: “Dvig minimalne plače ugledu države v nobenem primeru ne škodi. Nasprotno – kvečjemu koristi ji.” Zmanjšanje števila tujih investicij se bo po njegovem mnenju poznalo le na področju tistih dejavnosti, kjer je veliko zaposlenih na spodnji ravni plač. “Za takšne investicije pa Slovenija ne bi smela biti zainteresirana, ampak le za tiste z visoko dodano vrednostjo,” je prepričan Kunič.
Minimalne plače v nekaterih podjetjih
Peko
V Peku nam niso odgovorili, ali bodo po zvišanju minimalne plače te dvignili tudi preostalim zaposlenim, da bi ohranili plačna razmerja. Uprava se bo v kratkem sestala s predstavniki obeh sindikatov in svetov delavcev. “Glede na dejstvo, da pri dogovorih o plačni problematiki dejavno sodelujemo že vrsto let, bomo tudi tokrat skupaj pogledali, kaj sprememba omenjenega zakona pomeni za družbo Peko, in skupaj našli optimalno rešitev,” pravi Gorjupova.
Zaradi dviga minimalne plače bo Peko za plače porabil 160 tisoč evrov na leto več kot v prejšnjem letu.
Merkur
V Merkurju priznavajo, da bo dvig minimalne plače zmanjšal plačne razlike in deloval kot neželena uravnilovka, a Kordež vseeno ocenjuje, da je v tem času tak dvig vsaj najnižjih plač potreben. Najnižja plača v Merkurju sicer že zdaj znaša 700 evrov bruto, prejema jo nekaj več kot 200 ljudi, novo minimalno plačo v višini 734 evrov bruto pa bo prejemalo nekaj manj kot 300 ljudi. V Merkurju dodajajo, da si “ambicioznejši sodelavci lahko plačo izboljšajo predvsem tako, da zmagajo na kakšnem internem razpisu za napredovanje na boljše delovno mesto”.
Mercator
Najbolj nekonkretni so za zdaj v Mercatorju. V odgovorih na naša vprašanja niso povedali, niti koliko ljudi zdaj prejema minimalno plačo niti koliko jo bo po dvigu. So pa zapisali, da so bile pri njih “plače že doslej konkurenčne in višje od določenih v panožni kolektivni pogodbi”. Pravijo, da z notranjimi mehanizmi spodbujajo kakovostno delo in motivirajo zaposlene.
Pojasnili so, da “same posledice dviga minimalne plače in druge prilagoditve, ki bodo zaradi tega potrebne znotraj našega plačnega sistema”, trenutno še proučujejo.
