Po večletnih grožnjah Evropske komisije z denarno kaznijo je Slovenija v začetku letošnjega leta le sprejela načrte za kakovost zraka za kritična območja, kjer je bil zrak prekomerno onesnažen s trdimi delci. V primerjavi z lanskim letom so koncentracije nekoliko nižje, a prav v decembru je število preseganj trdih delcev najvišje. Kljub temu, da mejna koncentracija delcev letos morda ne bo presežena, pa to ne pomeni, da je nevarnost za zdravje minila.
Ko je onesnaženje večje, pride do več srčnih kapi
Majhni nevidni prašni delci, ki večinoma nastajajo zaradi promet, kurišč in industrije, imajo na zdravje ljudi hipne kot tudi dolgoročne posledice. Na dan, ko je koncentracija delcev povečana - v Sloveniji je to v večini ob meglenem brezvetrnem vremenu - se pri bolnikih s kroničnimi težavami pojavi več napadov astme, poslabšajo se bolezni dihal, poveča pa se število srčnih infarktov.
Otorepec izpostavlja, da je kar četrtina boleznih, pri tistih, ki živijo blizu prometnih cest oziroma v dvestometrski okolici, povezanih z onesnaženjem, ki ga povzročajo vozila. Med prometne ceste pa štejejo vse tiste, po katerih prevozi več kot 10 tisoč vozil dnevno.
Raziskave tudi kažejo, da ima v Ljubljani 12 odstotkov otrok astmo prav zato, ker živijo v bližini prometnih cest. Tudi 20 odstotkov bolezni dihal pri starostnikih je povezano z onesnaženim zrakom, odstotek pri srčno-žilnih boleznih pa je še nekoliko višji.
Ne tečite ob prometnicah
Agencija za okolje v skladu z načrtom za izboljšanje zraka napoveduje, kdaj naj bi bil zrak prekomerno onesnažen. Zato se svetuje tistim, ki že imajo kronične težave, naj se zadržujejo v notranjosti, čeprav tudi prašni delci prehajajo v zaprte prostore. Tudi tek in duga rekreacija v takšnih dneh ni priporočljiva. Otorepec ob tem dodaja, da to vsekakor ni priporočljivo ob prometnicah. "Nekaj sto metrov stran se namreč onesnaženost zniža tudi za polovico."
Onesnaženje je globalen problem
Trdi delci v zraku so globalen problem in na onesnaženje pri nas lahko vpliva tudi industrija na KItajskem. Na primer tudi v Kočevskem gozdu, kjer ni nobenega živega vira onasneževanja, je vrednost le za polovico manjša kot v Ljubljani.
Otorepec izpostavlja, da v velikih mestih Evrope pol onesnaženja pripada virom izven mesta, samo polovica pa je takšnih, ki jih lahko mesto poskuša zmanjšati. "Mesta so onesnažena na račun prometa, dobrih deset odstotkov odpade na kurišča in nekaj industrije." V slovenskih mestih, ki so v kotlinah, pa onesnaženje še potencira temperaturna inverzija, ki zrak zadržuje v mestu, prav zato pa morajo biti ukrepi še toliko bolj drastični.
Strauski, ti se pa tolažiš kot Dragojevič.
tekanje in kolesarjenje po cesti je za mene ena velika neumnost ,rajši doma kakega pokadim ,ker je manj škodljivo kot pa intenzivno vdihavanje izpušnih plinov