Da bi bilo šest tisoč kilometrov glavnih, hitrih in regionalnih cest, ki jih upravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC), v takem stanju, kot predpisujejo zakoni, bi vsako leto potrebovali od 320 do 350 milijonov evrov v naslednjih 20 letih, pravijo na DRSC in dodajajo: “To je glede na gospodarske razmere države nerealno pričakovati.”
Zato so izračunali, da bi le za ureditev tri tisoč kilometrov cest, ki so v slabem ali zelo slabem stanju in ki bi bile nato primerljive s cestami v Evropski uniji, potrebovali 200 milijonov evrov na leto v naslednjih 15 letih. DRSC ima na primer letos za vzdrževanje ceste predvidenih le 57 milijonov evrov, v zadnjih petih letih pa je imela predvidenih od 48 do 68 milijonov evrov.
Izviseli zaradi železnic
Prav zaradi tega na DRSC pravijo, da je “skrajno nesprejemljivo, da so bila namenska sredstva, zbrana za vlaganje v ceste, povsem preusmerjena na železnice”. Od aprila 2010 do junija 2012 so namreč ves denar (310 milijonov evrov), ki so ga vozniki vplačali prek letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, namenili vlaganju v javno železniško infrastrukturo od leta 2010 do 2023. Z ministrstva za infrastrukturo in prostor so sporočili, da so do zdaj za investicije in vzdrževalna dela porabili 224 milijonov tega denarja. Tako je DRSC šele lani dobila tretjino zbranega denarja – 34 milijonov evrov.
Posledici triletnega izpada prihodkov sta propadanje in slabšanje državnih cest, pojasnjujejo na DRSC. Opozarjajo tudi na to, da so v zadnjih 15 letih od občin dobili tisoč kilometrov cest v upravljanje, ker jih občine same niso mogle vzdrževati, medtem ko več denarja za to niso dobili; poleg tega so bile te ceste v slabem ali zelo slabem stanju. Več kot polovica glavnih, hitrih in regionalnih cest v Sloveniji je bila sicer leta 2010 v slabem ali zelo slabem stanju.
Načela jih je huda zima
“Ocenjena škoda zaradi letošnjega snega je približno 30 odstotkov višja od prejšnjega leta,” so nam sporočili z Občine Logatec. Velika količina snega namreč vpliva na poškodbe na cestah, predvsem zaradi taljenja snega in odtekanja vode. “Četudi v tokratni zimi ni bilo tako nizkih temperatur, so ceste poškodovane v večjem obsegu, saj k temu pripomorejo sredstva za preprečevanje zmrzali in topljenje snega, pa tudi težki stroji s plugi,” dodajajo v Kranju. V Mariboru in Ljubljani pa poudarjajo, da ceste v preteklosti niso bile zgrajene po takšnih gradbenih standardih, da bi zdržale današnje obremenitve, zato bi že brez hude zime potrebovale temeljito prenovo, denarja pa povsod primanjkuje.
“Po prvih podatkih občin so se v primerjavi s lanskim letom ponekod stroški povečali tudi za več kot 400 odstotkov, v povprečju pa za več kot sto,” pravijo v Skupnosti občin Slovenije (SOS). Na podlagi podatkov 116 občin je ocena stroškov, ki so nastali v zadnji zimi, 36,5 milijona evrov, a vsi računi sploh še niso prispeli. SOS in Združenje občin Slovenije sta tako na ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter na ministrstvo za obrambo poslali pobudo za sklic sestanka, na katerem bi poiskali rešitev za povračilo dela povečanih stroškov, nastalih zaradi snega, in sicer na podlagi zakona o naravnih in drugih nesrečah.
Ceste so zgrajene na način, da se popravila začnejo, ko še končane niso. Nič čudnega gradnjo nadzirajo nesposobneži kateri ne znajo brati načrtov. Primer: v načrtu je 40 cm nasutja gramoza 15 cm grobega asfalta in 5 cm finega asfalta.… ...prikaži več V resnici pa podlage skoraj ni grobega asfalta pol manj kot je predpisano finega pa samo za vzorec. Razlika v ceni pa ponikne v žepe tajkunov kot je Zidar.
Če se voziš po tujini, vidiš, da imajo v redu ceste. Tudi Hrvatje, nad katerimi se mi tako radi postavljamo. Le zakaj naše niso takšne? Zato, ker so narejene nekvalitetno. Ko bodo gradbinci končno delali kvalitetne ceste, in pri gradnjah… ...prikaži več občinski veljaki ne bodo več imeli lastnih koristi, potem bo tudi kakšna povprečna cesta zdržala 10 let brez krpanja. Dokler pa se v tej eldeesarski svinjariji krade kar povprek pa ne more biti bolje. To je naša usrana eldeesarska realnost, ki so nam jo vsilili naši kvazikulturniki iz fujdeveja.
Kam gre razlika med denarjem, pobrano od cestnin (pri registraciji) in dejansko vloženega v vzdrževanje cest ?! Sem prepričan, da je ta razlika porabljena za plačevanje birokracije, ki s tem denarjem upravlja. Zopet desetkrat pre napihnjena javna uprava na tem… ...prikaži večm področju. Samo vprašajmo se koliko javnih agencij obstaja na področju prometa in cestne infrastrukture.Ta država nima minimalnih šans, da se reši bankrota.