Štajerska vpadnica najkasneje do marca 2011

Štajerska vpadnica. Načrtovana je že od leta 1998. Zgrajena bi morala biti najpozneje do marca 2011, ko poteče rok dogovora MOL z Darsom, da bo ta plačal gradnjo te ceste in še treh drugih v skupni vrednosti 25 milijonov evrov. “Če tega ne naredimo, financiranje gradnje teh cest pade na mestni proračun,” je pojasnil župan MOL Zoran Janković.

Gradnja nove štajerske vpadnice se bo predvidoma začela v drugi polovici leta 2009, končana mora biti v sklopu projekta športnega parka Stožice do 30. junija 2010. Projektno dokumentacijo za gradnjo pripravlja družba Grep, ki gradi športni park. Zemljišč za štajersko vpadnico še niso v celoti pridobili, vendar z lastniki potekajo intenzivni pogovori, pojasnjujejo na Mestni občini Ljubljana (MOL). Za gradnjo ceste bodo gotovo morali porušiti Koželjevo 20 in vrtnarijo Ravnikar.

V bližino barakarskega naselja pa se bodo širile tudi Žale. Kot je pojasnil direktor JP Žale Bojan Lepičnik, bodo v prvi fazi širili pokopališče v neposredno bližino, šele čez kakšnih petnajst let ga bodo morda morali razširiti tudi na območje naselja.

85

Toliko družin živi po podatkih JSS MOL v barakarskem naselju ob Žalah.

Kam bodo šli?
Teh enajst barak je nekdanja mestna stanovanjska skupnost odkupila od Gradisa, jih obnovila in vanje naselila prebivalce iz porušenih barakarskih naselij. Zdaj tod po besedah Jožke Hegler , direktorice Javnega stanovanjskega sklada MOL (JSS MOL), živi 85 družin. Prebivalci pa pravijo, da je v naselju veliko ljudi, ki so se naselili, ko se je kdo odselil.

Nekateri prebivalci naselja se ukvarjajo z zbiranjem surovin, zato poudarjajo, da bi radi imeli ob novem domu skladišče. © Dejan Mijović

“Naj se izpraznjene barake takoj porušijo,” pravi Duška Đukič , ki ne verjame, da bi sama lahko dobila drugo stanovanje. Naj se prijavijo na razpise sklada, so jih z MOL pozvali že večkrat. “Moje stanovanje je zelo urejeno. Nima smisla, da pišem prošnjo. Imam centralno ogrevanje, kopalnico in stranišče, čeprav iz mestne občine nikoli niso prišli popravit niti strehe. Najemnina pa je nizka, 24 evrov,” pojasnjuje. Heglerjeva pravi, da se se je na predlanski razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem od tukaj prijavilo devet prosilcev, dva sta zbrala dovolj točk zanj. Lani se je prijavilo 32 prosilcev, stanovanje so dobili trije.

	Rekli bi mi, naj si sam kupim stanovanje, ker imam audija. Ahmet Bajrić, stanovalec barakarskega naselja.

“ Približno en mesec nazaj so prišli iz občine in rekli, da mora biti do leta 2010 tukaj vse poravnano. Če bi dobila stanovanje, bi se takoj odselila,” pravi J. B. Z dvema otrokoma in možem živijo v enem prostoru, spijo na enem kavču. Na razpis JSS MOL se je prijavila, a ni zbrala dovolj točk, doda. Vsi pa ne želijo oditi. “Sem sem se iz Tomačevske preselil pred 30 leti. Zdaj je v naselju vse sorte ljudi. Srbi, muslimani, Hrvati, Romi, begunci,” razloži Nurija Beganović , ki je leseno barako sam pozidal in uredil dom zase, za ženo in šest otrok. “Mi nismo Strojanovi, ne hodimo bosi, goli in umazani, vsi otroci so pismeni,” doda. Drugega stanovanja si ne želi, saj je prepričan, da bi bila najemnina dražja, kurijo sami. Njegova pokojnina znaša 360 evrov. "Vprašanje družin iz omenjenega naselja se bo moralo urediti najpozneje do 30. junija 2010," sporoča Nataša Turšič , načelnica oddelka za ravnanje z nepremičninami. Kako, ne pove.