Ocenjena realna cena rabljenih stanovanj se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem znižala za 3,7 odstotka, hiš za 4,8 odstotka, pisarn za 2,3 odstotka, lokalov za 6,7 odstotka, zemljišč za gradnjo za štiri odstotke, kmetijskih zemljišč pa za 0,3 odstotka. Medtem se je ocenjena realna cena gozdnih zemljišč zvišala za 1,3 odstotka, ugotavlja geodestska uprava.
Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah na sekundarnem trgu je bilo kljub zaostrovanju gospodarskih in socialnih razmer v državi in nadaljnjemu zmanjševanju obsega bančnih stanovanjskih kreditov v prvem polletju še vedno razmeroma veliko, piše Geodetska uprava RS in dodaja, da je bil promet le nekoliko pod ravnjo, ki je bila dosežena po oživitvi nepremičninskega trga.
Nasprotno je bilo na primarnem stanovanjskem trgu zaznati padec plačilno sposobnega povpraševanja, ki se je pokazal tudi z zmanjšanjem prometa s prvič vseljivimi stanovanji in hišami.
Število evidentiranih stanovanj manjše
Število evidentiranih prodaj stanovanj je bilo v prvem polletju letos v primerjavi z drugim polletjem 2009 za tri odstotke manjše, število prodaj hiš pa za devet odstotkov večje. V primerjavi s kriznim prvim polletjem 2009 je bilo število prodaj stanovanj za 70 odstotkov večje, število prodaj hiš pa za 2,5-krat večje.
Povprečna pogodbena cena rabljenega stanovanja je v polletju znašala 1.670 evrov na kvadratni meter, kar je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Najvišje cene stanovanj so bile na Obali, kjer pa so cene glede na lansko prvo polletje v povprečju padle za sedem odstotkov, zaznali so tudi upad prometa. V Kopru je bila povprečna prodajna cena 2.410 evrov za kvadratni meter, kar je nekoliko več kot v lanskem obdobju.
V Kopru in Ljubljani cene enake
V Ljubljani je bila povprečna prodajna cena enaka kot v Kopru in s tem nekoliko nižja kot v lanskem obdobju. Promet v Ljubljani je z okoli 900 posli ostal na ravni lanskega obdobja. V Ljubljani je po oceni uprave okoli 1.100 neprodanih prvič vseljivih stanovanj, kar je okoli tretjina vseh zalog na primarnem stanovanjskem trgu v državi. V gradnji, ki sicer zaradi stečajev večinoma stoji, je še vsaj tisoč enot.
Med večjimi mesti so cene stanovanj nad povprečjem poleg Ljubljane in Kopra še v Kranju. V štajerskih mestih kažejo šibak trend padanja, cene rabljenih stanovanj pa so približno polovico nižje kot v Ljubljani ali Kopru. Že nekaj let so med najnižjimi v državi cene stanovanj v Zasavju.
Najvišje cene hiš so v Ljubljani
Cene hiš so bile najvišje v Ljubljani, nato na Obali. Za Mestno občino Koper je v zadnjih letih značilno razmeroma veliko neprodanih hiš. Tudi v Ljubljani je promet v primerjavi z enakim obdobjem lani padel za 13 odstotkov, trend padanja pa kažejo tudi cene. Na ravni cen sledijo hiše na Gorenjskem in v širši okolici Ljubljane. V Mariboru in Celju je bil prisoten rahel trend padanja cen, promet pa je kazal trend rasti.
Cene zemljišč za gradnjo stavb so bile zaradi majhne ponudbe najvišje v Ljubljani. Na Obali pa je še naprej značilna relativno velika ponudba zemljišč na javnih dražbah, pri čemer gre za večja zemljišča, medtem ko ponudbe za individualno gradnjo na boljših lokacijah praktično ni. Zaradi majhnega povpraševanja cene počasi drsijo navzdol. V Mariboru te cene v različnih obdobjih močno nihajo.
