"Brezposelni se mečejo v zgodbo: če ne boš ti vzel dela, bo pa nekdo drug," je poudaril izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Goran Lukić. Pojasnil je, da je bil na zavodu pred tremi tedni objavljen razpis za delovno mesto vodje projektov s sedmo stopnjo izobrazbe, za plačilo pa bi dobil bruto minimalno plačo. "Tu je treba pristopiti k okolju, ko se ne bo vsak proti vsakemu klal za slabo delovno mesto, temveč bomo vsi delali za nova kakovostna delovna mesta," je opozoril.
Iz Bruslja le priporočila
Da so brezposelni v največji meri žrtve neoliberalnega obnašanja, kjer je vse podrejeno konkurenčnosti, dobičku in varčevanju pri delovni sili, je izpostavil predsednik ZSSS Dušan Semolič. Poudaril je, da bi moralo biti odpiranje delovnih mest prioriteta Slovenije in EU, ter opozoril, da pri bankah prihajajo iz Bruslja zahteve, glede brezposelnih pa le priporočila.
Prepričan je, da bi moralo biti odpiranje delovnih mest vrednota, ter opozoril je, da so brezposelni prikrajšani tudi pri drugih pravicah, kot so zdravstvene in pokojninske.
Nestarševstvo kot pogoj
Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je dejal, da so zlasti mladi brezposelni do 30 let postavljeni v neenakopraven položaj, saj se iskalcem zaposlitve kot pogoj za službo večkrat postavlja nestarševstvo. "To je neprikrito dejstvo, ki se v praksi dogaja in je težko dokazljivo," je dodal Zorko.
Opozoril je tudi, da se izkušnje zahtevajo marsikje, kjer niso potrebne, starejše iskalce zaposlitve pa delodajalci največkrat odslovijo z razlogom, da so prestari. "Delodajalci ne vidijo prednosti teh izkušenj," pravi Zorko.
Kraj bivanja pred izkušnjami
Iskalci zaposlitve so diskriminirani tudi glede na kraj bivanja, ki ima velikokrat prednost pred osebnimi izkušnjami. Še vedno je veliko zaposlitev za določen čas, vedno številčnejši pa postajajo samozaposleni. V veliko primerih gre po Zorkovem mnenju za t. i. lažne samozaposlene, saj za več kot 80 odstotki njihovega prihodka stoji en naročnik.
Raven spoštovanja temeljnih človekovih pravic se po Zorkovem mnenju v posamezni državi kaže predvsem v ravni spoštovanja pravic najšibkejših socialnih skupin.
